Ker pravijo, da priložnost zamujena ne vrne se nobena, sem tudi jaz izkoristila priložnost enotedenske vrnitve v Bruselj. Moja nizko cenovna prevoznika sta bila Klemen, prijatelj iz Bruslja in Ryan air, moja gostiteljica pa bivša sodelavka Rebecca.
Teden je minil kot bi mignil, občutki ob ponovnem srečanju z Brusljem in vsemi mojimi pa neopisno fantastičeni. Takšeni, da bi brez pomisleka ostala!
Prispela sem v ponedeljek 6.10 po 12 urah nočne vožnje, ki sem jo 90% prespala. Po nastanitvi pri Rebecci se je moj pohod po Bruslju začel. 7 dni je mogoče res veliko ampak za obiskat in srečat vse stare znance pa veliko premalo. Meni je uspelo pa četudi je dan za mene imel več kot 24 ur in je zajtrk bil kosilo in večerja zgodnji zajtrk.
Teden se je začel s srečanjem z Romeom in kosilom pice v zame najboljšem PIZZA HUT-u, nočni Bruselj, drugi dan croaissant in kava v Paninos-u. Da pa brez zapletov pri meni res ne gre, so za nameček 'pickpocket' faloti ukradli Romeovo denarnico iz moje torbice...vendar to me ni ustavilo...
V torek je sledilo srečanje s sodelavci iz Europe Unlimited in pogostitev s potico, Barcafejem in Gorenjko. Za kosilo DURUM (kebab meso ovito v palačinko) o katerem sem sanjala odkar sem šla iz Bruslja. Ne samo da stane samo 3.5e, zraven namreč dobiš še pommes-frites (krompirček). Sledil je shopping po Chausse d'Ixelles in Rue Neufe, ki je najbolj znana nakupovalna ulica, ter umirjen večer z Rebecco.
V sredo sem na račun Aleševega rojstnega dneva (asistent Ljudmile Novak in sodelavec iz Parlamenta) kosila s pisarno iz Parlamenta v Slovenski hiši. Zvečer me je francozinja Pamela (ki je med drugim živela v Mariboru leto in pol ter ga tako vzljubila, da bi šla takoj nazaj :)) povabila na čisto ta pravi kuskus. Zanimiv pripetljaj se mi je zgodil, ko sem jo čakala pred fitnesom, kjer sva se tudi spoznali. Zunaj stati me je videl moj 'trener' body combata (kamor sem hodila 2 meseca zastonj :)) in ves 'zgrožen' priletel me vprašat, kaj delam zunaj in zakaj me več ni na njegove ure. Ko mu uspem razložit, da več nisem v Bruslju in da sem samo na obisku mi reče, da si vseeno naj sposodim opremo in pridem naslednji dan .
V četrtek sem kosila v centru mesta pri Kitajcu, kjer stane kosilo samo 3.6e. Sledil je sprehod po enem izmed mnogih parkov – Tervuren, kjer pa sem bila zdaj prvič. Zvečer sem šla v kino gledat film Mama mia in bila ABBI 'thankful for the music' – hvaležna za glasbo in navdušena nad filmom. Sledil je 'soiree' s sošolkama Aio in Petro, ki v Belgiji uživata Erasmus življenje. Pile smo pivo v mojem najljubšem lokalu – Mappa Mundo, kjer so nam prijazni fantje – prvič odkar sem bla v Bruslju, plačali pijačo.
Petek se je začel bolj pozno in prav tako končal. Zvečer sva z Rebecco ob kozarčku Refoška, degustirali kuhane kostanje – fresh iz Slovenije. Po spraznjeni steklenici sva se podali v Down Town na degustacijo piva v pivnico Floris. Pridružila sta se nama še Romeo in Pamphil, ki sta navdušena nad Rebeccino ideo preizkušala pivo z okusom banane, kokosa, absint …
V soboto sem kofetkala s Tino, angležinjo in Rebecco, ter 'rahlo' nakupovala preden sem se srečala z Erasmovci iz Rotterdama še posebej pa z bivšima sošolkama iz srednje šole Tinko in Majo. Ponudila sem se jim za hitro vodičko po Bruslju in jih peljala na pivo v Delirijum. Ker je bila v moje dnevnem planu še večerja pri Aude in Borisu, sem jih morala kar hitro zapustit. Aude, Francozinja iz Normandije, je pripravila njihovo tipično jed Raclette, ki je zelo preprosta in enostavno odlična. Delikatesne klobase preliješ s sirom, ki ga stopiš na plošči, namenjeni prav za to jed, njami. Noč sem nadaljevala z Marianthi in Frankom s plesanjem v klubu, ki je v bistvu stanovanjska hiša in zelo priljubljen kraj za zabave asistentov in stažistov iz Evropskih institucij – Parc Savoy.
V nedeljo je Rozala (hčerka Ljudmile Novak) skuhala odlično nedeljsko kosilo. Zadnji večer sva s Pamelo preživeli na Place Flagey, v enem izmed mnogih lokalov na kozarčku KRIEK-a (tipično bellgijsko pivo z okusom češenj) in pommes-frites-u.
Pa je prišel spet ponedeljek in moj odhod domov. Dan se je začel že ob 3h zjutraj in se končal naslednji dan ob isti uri. 12 ponedeljkovih ur sem preživela v Benetkah, kjer sem čakala na vlak za Ljubljano. Ker sem bila v Benetkah že 5 krat res ni ostalo več veliko za pogledat. Bili smo Me, myself and I ter se sprehajali po uličicah, pili latte machiato za 3.6e, jedli pice in 'spali' na klopcah :).
To je bilo še eno izmed mojih popotovanj, čeprav mislim, da je zdaj čas, da se malo ustavim in posvetim resnim stvarem :). So pa nova že v začetnih fazah planiranja…ker kot pravi Švedski pregovor : 'Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem.'
Do naslednjič, ko se vam ponovno javim se imejte maksimalno lepo in uživajte vsak dan, kot da je zadnji ;).
torek, 21. oktober 2008
'Jesenske' počitnice na sončnem Rodosu
Ko je pri nas jesen že trkala na vrata, sva se mi dve z mamo odpravili na zaslužen in dolgo pričakovan oddoh. Privoščili sva si dopust na najbolj sončnem grškem otoku, Rodosu. 'Lenarili' sva sedem dni in hkrati odkrivali njegove zanimivosti. Nastanjeni sva bili v hotelu Manousous v samem srčku turističnega dela mesta Rodos, kjer naju je z ene strani obdajala zelo znana 'ulica Barov', z druge pa ulica 'hrane' in 'trgovinic'. Do obale sva imeli pa dobrih 3 minute hoje.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
sobota, 30. avgust 2008
Spet doma
Tako in je prišel čas mojega odhoda in ponovnega prihoda. Po skoraj eno letnem potepanju in odkrivanju novih krajev, kultur in običajev ter spoznavanjem novih prijateljev se vam ponovno javljam iz Slovenije.
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
nedelja, 17. avgust 2008
Dogodivscine se nadaljujejo
Po dolgem casu se vam ponovno javljam z obilico novic o mojem zivljenju v Bruslju. Se vedno mi ni dolgcas in se vedno se dogaja. Kot kaze se bo se nadaljevalo tudi po mojem odhodu.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
petek, 8. avgust 2008
Opravljanje prakse - priloznost je pred vami :)
Za vse, ki vas zanima opravljanje prakse v EUROPE UNLIMITED v Bruslju!
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
ponedeljek, 28. julij 2008
Še samo en mesec
Danes odhajajo moji prijatelji 'vojaki' iz Beneina na počitnice domov in me je na hitro obšla misel, da se počasi bliža tudi moj odhod/prihod domov. Pa bo konec mojega skoraj eno letnega bivanja po Evropi... in bo konec še enega nepozabno 'norega' obdobja v mojem 'malem življenju' (kot bi rekli francozi)... ampak o vtisih šele čez mesec, zdaj je na vrsti uživanje!
V petek zvečer sem šla s sodelavko Rebecco, njenim cimrom (obadva Šveda) in njeno kolegico angležinjo na tropikal 'lent festival' v Leuven - Beleuvenissen. Tropical za to, ker je rdeča nit bila latino-afriška glasba, 'lent festival' pa za to ker je bilo šest odrov po celem mestu in šest različnih skupin in glasbenikov. Čeprav je tropical festiva trajal samo en večer, se je zgodil četrti petek zaporedoma. Za vse, ki vas zanima kaj več o glasbi so tukaj navedeni vsi izvajalci: Laurent Hounsavi, Sonbacan Savana Station, La Banda XXI, Tidal Waves in Paco Diatta en Afromandinka.
Vzdušje ob 'stelli artois' (pivu, ki btw izvira iz Louvina) in ritmih salse me držalo pokoncu dolgo v noč, ko sem večer nadaljevala s plesanjem salse po Bruslju :).
V soboto po dolgem (zasluženem) počitku sem bila na 'afriškem' pikniku ob Audinem roj.dnevu. V nedeljo pozno dopoldan sem se odpravila na tržnico, kjer sem odkar mi jo je predstavil Franc, redna gostja. Cene sadja in zelenjave ter še vse druge krame in oblek se ne morejo primerjat s tem, kar plačaš v trgovini. Ponavadi ne zapravim več kot 5e in kupim nektrine, ananas (dva za 1e), melone (2 za 1e), banane-plantane, paradižnik, lubenice itd. Hodim od 'štanta do štanta' in barantam z Arabci, ki me ogovarjajo po špansko ali pa govorijo, da sem lepa kot sonce v Afriki (hahahaha, to je bil kompliment meseca). Po nakupu na tržnici smo z mojimi Afrični iz Benina jedli pri konkurenci: kamerunski restavraciji, kjer je moja- zdaj že tradicionalna jed- 'majhne kosti z bananami' :).
Drugače pa sem v zadnjem mesecu odkrivala še ne odkrito, ki se nahaja v Bruslju. Če še niste vedeli obstaja zraven Manneken pisa in Janekenn pis še Zennekin pis- pes, ki lula. Čeprav se skriva na nič kaj turističnem mestu, smo ga z lakoto odkrili in prepoznali po dvignjeni taci in navideznem uriniranju na kol. Zraven tega se v samem centru mesta med visokimi steklenimi nebotičniki skriva n-stoti park botanique, kjer uspeva (kljub nič kaj tropskim temepraturam in vremenu) celo palma, bambus ter še nekaj eksotičnih rastlin.
Po dolgem deževnem in mrzlem obdobju se lahko končno tudi mi oblečemo v oletna oblačila in sandale. Zadnje dneve je že skoraj prevroče, čeprav poskrbijo za redno 0'tuširanje'.
Bodite lepo in imejte se radi!
poljublja vas vaša Manuela...
torek, 22. julij 2008
Saj ne, da nimam kaj za napisat, ampak enostavno ne pridem zraven... čeprav cel dan presedim za računalnikom!!
Torej naj vam povem kako zgleda moj delovnik. Začne se ob 9h in z eno urno pavzo traja vse do 18h. Dvakrat na tedn se odpravim na 'body combat', ki ga obiskujem zastojn, ker se pač tu ne moreš vpista na aerobiko za en mesec ampak samo za celo leto. Jaz pa imam namen prit kmalu domov, tako da sem se dogovorila (brez kakršnega koli 'doplačila' :)) s trenerjem, da hodim zastojn. :) Med drugim sem šla tudi na domači plesni večer, kjer smo plesali francoski buržuaski ples 'Rock'. Pa ne na Metallico ali pa Guns'n'roses ampak na čisto normalno plesno glasbo. Bilo je zelo zanimivo, ker namreč prej nisem vedla, da ta zvrsta plesa sploh obstaja. Podoben je 'folksrotu' in se pleše v paru.
Še vedno se nadaljuje moje navdušenje nad glasbo, ki ugotavljam, da je bilo dolgo časa zatrto nekje v meni. Bila sem na koncertu pevca, njegove skupine ter mičnih plesalk iz Zelenortskih otokov (zahodna Afriška obala), ki so nastopala v času otvoritve trga, kjer se nahaja moje novo delovno mesto - Place Flagey. Drugi je bil koncert belgijsko-afričanskega pevca Bai Kamara. Za vse, ki vam je vseč jazz, soul in blues hirto poglejte: www.baikamara.com in prisluhnite! Slike iz tega koncerta še pridejo in seveda, da sem se slikala tudi z njim :).
Med drugim sem imela tudi velko željo in predvsem volje se udeležit roler parade, ki se odvija vsak petek v Bruslju, ampak je bila že dvakrat odpovedana zaradi slabega vremena. Upam, da se bo vreme vsaj enkrat v tem mesecu obneslo in bom lahko 4 ure rolala po ulicah Bruslja v spremstvu dj-a. Vam sporočim!
V ponedeljek 21. 7 je bil Belgijski državni praznik, torej dela prost dan. V ta namen so pripravili povorko, kjer so marširali vsi uniformiranci, ki obstajajo (in res ČISTO vsi - še celo padalci) pred Belgijsko kraljevo družino in vso ostalo politično 'smetano'. Zvečer so pa razsvetlejvali mesto s 30min ognjemetom, ki se je blestel in pokal po ritmih klasične glasbe. Jaz, kot že skoraj Belgijka, sem si vse to seveda tudi ogledala.
Odkar so mi odšle vse party kompanjerke, čagam malo manj, čeprav čisto upokojila se še nisem :) Še vedno se najde čas za kako pivo ter plesanje po klubih.
Kar se pa poletja tiče tukaj v Belgiji pa mislim, da jo je na brzino obšlo in dalo prednost jeseni. Že dober mesec neprestano dežuje in temperatura se ne dvigne nad 20 stopinj. Tako da tisti, ki uživate na morju, se sončite še za mene in uživajte na toplem. Jaz sem namreč se še uspela celo prehladiti - julija!
Še dober mesec pa se že vidimo in upam, da vam počitnice ne minevajo tako hitro kot meni moje 'delavno' poletje!
Imejte se lepo...
m.
Torej naj vam povem kako zgleda moj delovnik. Začne se ob 9h in z eno urno pavzo traja vse do 18h. Dvakrat na tedn se odpravim na 'body combat', ki ga obiskujem zastojn, ker se pač tu ne moreš vpista na aerobiko za en mesec ampak samo za celo leto. Jaz pa imam namen prit kmalu domov, tako da sem se dogovorila (brez kakršnega koli 'doplačila' :)) s trenerjem, da hodim zastojn. :) Med drugim sem šla tudi na domači plesni večer, kjer smo plesali francoski buržuaski ples 'Rock'. Pa ne na Metallico ali pa Guns'n'roses ampak na čisto normalno plesno glasbo. Bilo je zelo zanimivo, ker namreč prej nisem vedla, da ta zvrsta plesa sploh obstaja. Podoben je 'folksrotu' in se pleše v paru.
Še vedno se nadaljuje moje navdušenje nad glasbo, ki ugotavljam, da je bilo dolgo časa zatrto nekje v meni. Bila sem na koncertu pevca, njegove skupine ter mičnih plesalk iz Zelenortskih otokov (zahodna Afriška obala), ki so nastopala v času otvoritve trga, kjer se nahaja moje novo delovno mesto - Place Flagey. Drugi je bil koncert belgijsko-afričanskega pevca Bai Kamara. Za vse, ki vam je vseč jazz, soul in blues hirto poglejte: www.baikamara.com in prisluhnite! Slike iz tega koncerta še pridejo in seveda, da sem se slikala tudi z njim :).
Med drugim sem imela tudi velko željo in predvsem volje se udeležit roler parade, ki se odvija vsak petek v Bruslju, ampak je bila že dvakrat odpovedana zaradi slabega vremena. Upam, da se bo vreme vsaj enkrat v tem mesecu obneslo in bom lahko 4 ure rolala po ulicah Bruslja v spremstvu dj-a. Vam sporočim!
V ponedeljek 21. 7 je bil Belgijski državni praznik, torej dela prost dan. V ta namen so pripravili povorko, kjer so marširali vsi uniformiranci, ki obstajajo (in res ČISTO vsi - še celo padalci) pred Belgijsko kraljevo družino in vso ostalo politično 'smetano'. Zvečer so pa razsvetlejvali mesto s 30min ognjemetom, ki se je blestel in pokal po ritmih klasične glasbe. Jaz, kot že skoraj Belgijka, sem si vse to seveda tudi ogledala.
Odkar so mi odšle vse party kompanjerke, čagam malo manj, čeprav čisto upokojila se še nisem :) Še vedno se najde čas za kako pivo ter plesanje po klubih.
Kar se pa poletja tiče tukaj v Belgiji pa mislim, da jo je na brzino obšlo in dalo prednost jeseni. Že dober mesec neprestano dežuje in temperatura se ne dvigne nad 20 stopinj. Tako da tisti, ki uživate na morju, se sončite še za mene in uživajte na toplem. Jaz sem namreč se še uspela celo prehladiti - julija!
Še dober mesec pa se že vidimo in upam, da vam počitnice ne minevajo tako hitro kot meni moje 'delavno' poletje!
Imejte se lepo...
m.
torek, 8. julij 2008
Še med živimi :)
Vidim, da nekateri že pogrešate moja javljanja iz daljne Belgije. Me zelo veseli, da vas zanima kaj se dogaja v mojem življenju. Morem priznat, da zadnje čase ogromno (kot vedno) in da je ravno to bil razlog (zraven tega, da imam računalnik na popravilu), da se vam tak dolgo nisem javila.
Pa začnimo lepo po vrsti, kjer sem končala.
Napovedovala sem otvoritev Prešernovega trga v Mini Europe, ki se je zgodil dva tedna nazaj. Slišala sem, da se je o tem govorilo celo pri vas na poročilih. No, res se je splačalo videt in doživet to v živo. Pomanjšana replika je zelo podobna originalu, razen seveda enega detajla (ki ga lahko vidite tudi na slikah) - belega tovornjaka, ki bi se sicer v realnosti težko znašel na Prešernovem trgu. Upam, da realizatorji tega projekta niso bili Slovenci, katerim se ta napaka težko oprosti. Večer so popestrili 'slovenski' glasbeniki pod imenom Langa (za vse, ki ne veste, je to glasbena skupina Romov iz Slovenije)s 'Slovensko' glasbo. Malo bolj slovenska je bila pa vsaj hrana.
V ta namen (zaključek predsedovanja in otvoritev Trga) so Belgijci postavili slovensko zastavo na sam vrh Atomijuma.
Kar se pa tiče Manneken Pisa v naši narodni noši, pa sem se lahko samo s povešenim nosom obrnila in razočarana šla domov. Bil je nag, kot ponavadi.
Ta isti vikend je bil vikend namenjen glasbi. Bilo je ogromno koncertov po celem Bruslju in Belgiji nasploh. Jaz sem na moje veliko veselje videla afriško skupino, ki prihaja iz Slonokoščene obale, Magic System. Naključno sem bila še na koncertu reagga skupine Dub inc. in skupine oz pevca Aaron. Bilo je super. Istočasno je potekala se Fete Africainne et latino - torej afriško-latino praznik, kjer so 'domačini' predstavljali svojo hrano in kulturo.
Sledil je moj zadnji delovni teden v Parlamentu ter poslavljanje od prijateljic, ki so odhajale domov. Ostala sem sama :( ampak ne osamljena! S polno paro namreč že spoznavam nove ljudi in nove stvari. Tako sem bila na zaključni proslavi vojaške šole in videla pravi shod in parado vojakov. Učila sem se plesa, ki ga plešejo v Kongu ter začela z novim delom.
Torej, kot že veste, bom čez počitnice delala v podjetju Europa Unlimited. Za vse, ki vas zanima kaj več si lahko preberete na www.e-unlimited.com, za tiste ta 'lene' pa na kratko: ukvarjajo/mo se z organizacijo forumov, konferenc itd. po Evropi na področju tehnologije, biologije...kjer lahko novo nastajajoča podjetja predstavljajo svoje plane že uveljavljenim strokovnjakom. Moja naloga je (sicer majhna v primerjavi kar delajo ostali), da pomagam na področju medijev in vnašanje podjetij v računalniški sistem data base...v glavnem, zanimivo in predvsem zelo poučno! Team s katerim delam je internacionalen, prihajajo iz celega sveta (čeprav nas ni več kot 20), in vsi tekoče govorijo vsaj 2 do 3 jezike. To me je namreč zelo šokiralo, kajti res vsi obvladajo.
Med drugim je moja menjava delovnega mesta prinesla tudi selitev. Preselila sem se iz stare vlažne hiše v 'arabski' četrti v staro-prenovljeno mestno hišo v 'luksuzni' četrti. Asimilacija in aklimatizacija potekata za dobro :). Ampak selila se nisem zato ker več zaslužim, ampak zato ker manj in tu lahko bivam zastojn (da ne bo prišlo do nesporazuma).
V tem času sem se tudi športno udejstvovala in bila aktivna: preizkusila sem fitnes/aero/plavalni center za bogate ter zastonj aerobiko v parku. Nad obojim zelo navdušena, z razliko, da za fitnes zaslužim premalo in da si kaj več kot tri zastonj dneve ne morem privoščit, medtem ko pa v park bom pa še šla kaj pogledat.
To je to za enkrat - vse kar se lahko spomnim za tako daleč nazaj. Če sem kaj pozabila sporočim kmalu!
Imejte se lepo, uživajte na morju in sončite se še za mene!
Jaz vam pošiljam jesenske pozdrave iz Bruslja ;)
miss u
m.
Pa začnimo lepo po vrsti, kjer sem končala.
Napovedovala sem otvoritev Prešernovega trga v Mini Europe, ki se je zgodil dva tedna nazaj. Slišala sem, da se je o tem govorilo celo pri vas na poročilih. No, res se je splačalo videt in doživet to v živo. Pomanjšana replika je zelo podobna originalu, razen seveda enega detajla (ki ga lahko vidite tudi na slikah) - belega tovornjaka, ki bi se sicer v realnosti težko znašel na Prešernovem trgu. Upam, da realizatorji tega projekta niso bili Slovenci, katerim se ta napaka težko oprosti. Večer so popestrili 'slovenski' glasbeniki pod imenom Langa (za vse, ki ne veste, je to glasbena skupina Romov iz Slovenije)s 'Slovensko' glasbo. Malo bolj slovenska je bila pa vsaj hrana.
V ta namen (zaključek predsedovanja in otvoritev Trga) so Belgijci postavili slovensko zastavo na sam vrh Atomijuma.
Kar se pa tiče Manneken Pisa v naši narodni noši, pa sem se lahko samo s povešenim nosom obrnila in razočarana šla domov. Bil je nag, kot ponavadi.
Ta isti vikend je bil vikend namenjen glasbi. Bilo je ogromno koncertov po celem Bruslju in Belgiji nasploh. Jaz sem na moje veliko veselje videla afriško skupino, ki prihaja iz Slonokoščene obale, Magic System. Naključno sem bila še na koncertu reagga skupine Dub inc. in skupine oz pevca Aaron. Bilo je super. Istočasno je potekala se Fete Africainne et latino - torej afriško-latino praznik, kjer so 'domačini' predstavljali svojo hrano in kulturo.
Sledil je moj zadnji delovni teden v Parlamentu ter poslavljanje od prijateljic, ki so odhajale domov. Ostala sem sama :( ampak ne osamljena! S polno paro namreč že spoznavam nove ljudi in nove stvari. Tako sem bila na zaključni proslavi vojaške šole in videla pravi shod in parado vojakov. Učila sem se plesa, ki ga plešejo v Kongu ter začela z novim delom.
Torej, kot že veste, bom čez počitnice delala v podjetju Europa Unlimited. Za vse, ki vas zanima kaj več si lahko preberete na www.e-unlimited.com, za tiste ta 'lene' pa na kratko: ukvarjajo/mo se z organizacijo forumov, konferenc itd. po Evropi na področju tehnologije, biologije...kjer lahko novo nastajajoča podjetja predstavljajo svoje plane že uveljavljenim strokovnjakom. Moja naloga je (sicer majhna v primerjavi kar delajo ostali), da pomagam na področju medijev in vnašanje podjetij v računalniški sistem data base...v glavnem, zanimivo in predvsem zelo poučno! Team s katerim delam je internacionalen, prihajajo iz celega sveta (čeprav nas ni več kot 20), in vsi tekoče govorijo vsaj 2 do 3 jezike. To me je namreč zelo šokiralo, kajti res vsi obvladajo.
Med drugim je moja menjava delovnega mesta prinesla tudi selitev. Preselila sem se iz stare vlažne hiše v 'arabski' četrti v staro-prenovljeno mestno hišo v 'luksuzni' četrti. Asimilacija in aklimatizacija potekata za dobro :). Ampak selila se nisem zato ker več zaslužim, ampak zato ker manj in tu lahko bivam zastojn (da ne bo prišlo do nesporazuma).
V tem času sem se tudi športno udejstvovala in bila aktivna: preizkusila sem fitnes/aero/plavalni center za bogate ter zastonj aerobiko v parku. Nad obojim zelo navdušena, z razliko, da za fitnes zaslužim premalo in da si kaj več kot tri zastonj dneve ne morem privoščit, medtem ko pa v park bom pa še šla kaj pogledat.
To je to za enkrat - vse kar se lahko spomnim za tako daleč nazaj. Če sem kaj pozabila sporočim kmalu!
Imejte se lepo, uživajte na morju in sončite se še za mene!
Jaz vam pošiljam jesenske pozdrave iz Bruslja ;)
miss u
m.
petek, 20. junij 2008
I Feel sLOVEnia
Ja, teh zadnjih dni jo res čutim. Bliža se konec meseca in s tem konec mojega 'staža' v Evropskem Parlamentu ter tudi konec našega predsedovanja Svetu v Evropski Uniji. Kot sem vam že pisala, so zadnji tedni tukaj v Bruslju res obarvanislovensko. Videli ste lahko slikice iz koncerta 'Together in diversity', kjer so nastopali med drugim tudi Stroji/Machine. Pred koncertom je bila 'pogostitev' v mestni hiši, katera med drugim spada tudi v svetovno zakladnico Unescove dediščine. Bilo je zelo impresionanto, vsaj kar se je kulinaričnega dela tikalo. Hrana je bila tako dobra za želodec kot dobra za oči. Niso manjkali ne polži, školjke, niti slovenska kuhinja in domače vino.
V soboto sem šla na popoldanski izlet v bližnje francosko mestece Lille, ki je najbolj belgijsko mestece v Franciji. Dobro uro vožnje oddaljeno univerzitetno mestece je vredno ogleda in sprehoda. Šla nas je posadka štirih: Veronika iz Dunaja, Aleš sodelavec in Michel Bruseljčan :).
Nedeljo sem bolj ali manj prespala in si nabirala energijo za pred pred zadnji delovni teden. Bil je namreč Strasbourg teden, tako da je večina parlamenta spet 'romala' tja. Bolj ali manj sem bila okopirana s pisanjem raznih govorov in iskanjem gradiva za njih. Poleg tega pa sem se športno udejstvovala. Tri dni sem namreč dobila gratis aerobike, plavanja in vsega kar paše zraven.
Med drugim je bil v torek tudi koncert 'Sounds of Slovenija', kjer je okrog 20 zbranih slovenskih glasbenikov pelo in igralo slovenske narodne pesmi na moderen način. Bilo je fenomenalno! Povabila sem svoje poljske prijatelje in Švedinjo, ki so bili na koncu več kot navdušeni. Ob prihodu je vsak dobil piščalko v raznih barvah in na koncu smo z njimi zapiskali himno EU Odo radosti. Bilo je (še enkrat) super. Zraven vsega tega pa so nas še presenetili s tremi vrstami slovenske potice. njami njami njami.
Drugače pa, tako kot verjetno tudi pri vas, vlada v Bruslju prava nogometna evforija. Vsi bari po mestu so ob prenosih tekem nabito polni in ko se slavijo zmage zaprejo celo glavno ulico v centru mesta, tako da lahko 'zmagovalci' nemoteno slavijo in se veselijo na svoj način. Vedno znova sem presenečena, da se najde toliko različnih narodov tu v tem Bruslju.
To bi bilo za enkrat iz 'centra Evrope', z več svežimi informacijami pa se vam javim spet naseldnji teden!
Imejte se radi in naj vas sonček greje (baje ne dežuje več?!:))
miss u a lot :*
m.
V soboto sem šla na popoldanski izlet v bližnje francosko mestece Lille, ki je najbolj belgijsko mestece v Franciji. Dobro uro vožnje oddaljeno univerzitetno mestece je vredno ogleda in sprehoda. Šla nas je posadka štirih: Veronika iz Dunaja, Aleš sodelavec in Michel Bruseljčan :).
Nedeljo sem bolj ali manj prespala in si nabirala energijo za pred pred zadnji delovni teden. Bil je namreč Strasbourg teden, tako da je večina parlamenta spet 'romala' tja. Bolj ali manj sem bila okopirana s pisanjem raznih govorov in iskanjem gradiva za njih. Poleg tega pa sem se športno udejstvovala. Tri dni sem namreč dobila gratis aerobike, plavanja in vsega kar paše zraven.
Med drugim je bil v torek tudi koncert 'Sounds of Slovenija', kjer je okrog 20 zbranih slovenskih glasbenikov pelo in igralo slovenske narodne pesmi na moderen način. Bilo je fenomenalno! Povabila sem svoje poljske prijatelje in Švedinjo, ki so bili na koncu več kot navdušeni. Ob prihodu je vsak dobil piščalko v raznih barvah in na koncu smo z njimi zapiskali himno EU Odo radosti. Bilo je (še enkrat) super. Zraven vsega tega pa so nas še presenetili s tremi vrstami slovenske potice. njami njami njami.
Drugače pa, tako kot verjetno tudi pri vas, vlada v Bruslju prava nogometna evforija. Vsi bari po mestu so ob prenosih tekem nabito polni in ko se slavijo zmage zaprejo celo glavno ulico v centru mesta, tako da lahko 'zmagovalci' nemoteno slavijo in se veselijo na svoj način. Vedno znova sem presenečena, da se najde toliko različnih narodov tu v tem Bruslju.
To bi bilo za enkrat iz 'centra Evrope', z več svežimi informacijami pa se vam javim spet naseldnji teden!
Imejte se radi in naj vas sonček greje (baje ne dežuje več?!:))
miss u a lot :*
m.
sreda, 11. junij 2008
Počitnice v Bruslju
Kot nekateri že veste ostajam to poletje v Bruslju. Odločila sem se, da svoje počitnice žrtvujem za delo in da je letos uživanje na soncu in ležanje na plaži v drugem planu. Dobila sem namreč možnost, da opravljam počitniško delo v podjetju European Unlimited v Bruslju, kjer bo moja naloga pomoč pri organizaciji raznih konferenc po Evropi. Ostajam do začetka septembra in upam da bo takrat, ko se vrnem morje se vedno toplo :).
Drugače pa je moje življenje v Bruslju še vedno zelo razgibano in aktivno. V mesecu juniju je namreč organiziranih ogromno dogodkov povezanih s Slovenijo in še posebej z zaključkom našega predsedovanja. Tako na primer v petek koncertujejo bivši 'The Stroj' danes 'Stroji/Mashine' na glavnem trgu Grand Place, ob našem narodnem prazniku bo Manneken Pis nosil slovensko narodno nošo in v Mini Europe bo 'otvoritev' pomanjšanega Prešernovega trga. Med drugim bodo tudi razni znani slovenski glasbeniki peli v zvokih Slovenije, slovenske narodne pesmi na moderen način...in še in še in še. Tako da dogodkov res ne zmanjka.
Ta teden, natančneje v torek, smo organizirali (Poslanka in naša pisarna) razstavo Slovenskega gledališkega plakata v Parlamentu...Smo zelo aktivni in produktivni :) ter predvsem uspešni na področju predstavljanja Slovenije Evropi in Svetu.
Zdaj pa še nekaj o mojem življenju. Vikend sem tokrat za spremembo preživela doma, doma v Sloveniji. Bilo je zelo kratko (prispela sem v petek ponoči in odšla v ponedeljek zjutraj) ampak sladko. V nedeljo je bila ta dolgo pičakovana birma, ki se je iztekla zelo ok. V soboto pa sem dan preživela z mamo, večer pa z nekaterimi od vas :). Hvala še enkrat za lep vikend, čeprav sem samo 'letela' mimo :).
Kako pa ste kaj vi? Kakšni so kaj vaši plani za počitnice?
Upam, da uživate in da vas izpiti ne mučijo preveč. Sicer pa, jaz držim pesti za vas!
miss u
m.
Drugače pa je moje življenje v Bruslju še vedno zelo razgibano in aktivno. V mesecu juniju je namreč organiziranih ogromno dogodkov povezanih s Slovenijo in še posebej z zaključkom našega predsedovanja. Tako na primer v petek koncertujejo bivši 'The Stroj' danes 'Stroji/Mashine' na glavnem trgu Grand Place, ob našem narodnem prazniku bo Manneken Pis nosil slovensko narodno nošo in v Mini Europe bo 'otvoritev' pomanjšanega Prešernovega trga. Med drugim bodo tudi razni znani slovenski glasbeniki peli v zvokih Slovenije, slovenske narodne pesmi na moderen način...in še in še in še. Tako da dogodkov res ne zmanjka.
Ta teden, natančneje v torek, smo organizirali (Poslanka in naša pisarna) razstavo Slovenskega gledališkega plakata v Parlamentu...Smo zelo aktivni in produktivni :) ter predvsem uspešni na področju predstavljanja Slovenije Evropi in Svetu.
Zdaj pa še nekaj o mojem življenju. Vikend sem tokrat za spremembo preživela doma, doma v Sloveniji. Bilo je zelo kratko (prispela sem v petek ponoči in odšla v ponedeljek zjutraj) ampak sladko. V nedeljo je bila ta dolgo pičakovana birma, ki se je iztekla zelo ok. V soboto pa sem dan preživela z mamo, večer pa z nekaterimi od vas :). Hvala še enkrat za lep vikend, čeprav sem samo 'letela' mimo :).
Kako pa ste kaj vi? Kakšni so kaj vaši plani za počitnice?
Upam, da uživate in da vas izpiti ne mučijo preveč. Sicer pa, jaz držim pesti za vas!
miss u
m.
četrtek, 5. junij 2008
Dva meseca že mimo
Sploh ne vem kdaj ampak, ko pogledam na koledar tako pokaže. Minila sta že dva meseca in ostaja mi samo še en. Kot ste lahko prebirali ste videli, da za dolgočasenje nimam časa. Dogaja se namreč mnogo in še preveč, tako da ne sploh ne uspem prisostvovat pri vsem, kar me zanima.
Ta vikend je bil namenjen Slovanskemu filmskemu fastivalu, ki so ga otvorili s slovenskima filmoma (eden iz med je bil Kratki stiki). Danes je otvoritev razstave Slovanskih kultur...Cez vikend (ko mene ne bo) bo potekala velika Latinska 'fiesta' ob vznožju Atomiuma, ki bo trajala 3 dni. Dogodek je eden izmed največjih izven Španije, kjer se predstavljajo posamezne regije s svojo hrano in folkloro. Jaz bom pa doma. V nedeljo imam namreč veliko čast biti birmanska borta mojemu bratrancu. Čeprav bom doma samo dva dni in en od tega namenjen birmi, se zelo veselim da vas vidim (vsaj nekaj od vas) in da prezivim čas s svojo družino.
Kaj sem pa počela te zadnje dni...v torek me je 'zapustila' moja poljska prijateljica Alex, s katero sva bili najboljši par v čaganju. Edini sva namreč bili zmožni zapostiti zabavo pozno v noč oz. zgodaj naslednjega jutra :). Imeli sva podobne interese in želje, tako da mi bo zdaj njena kompanija zelo manjkala. Sicer pa imam še druge prijatelje, ki se bodo pač morali prilagodit mojim želam :)))(vsaj kar se zabav tiče). Njeno poslovilno zabavo smo imeli v Slovenski restavraciji, kjer so poljaki preizkušali slovensko hrano. Imeli smo srečo, da je v restavraciji bila ob istem času kot mi, tudi skupina slovencev, ki so z glasbo in plesom popestrili naš večer. Poljake so naučili plesati tudi poljko.
V ponedeljek in torek sem bila zadolžena, za to že prej omenjeno, skupino. Šli smo malo po Belgiji (Brugge in Oostende) ter seveda po Bruslju.
Vikend je bil namenjen relaksaciji in pohajkovanju. Spoznala sem spet nove prijatelje ter nove kotičke za čaganje in kofetkanje.
Vreme zadnje dneve ni nič junijsko ampak bolj aprilsko. Upam, da imate doma kaj več sončka in da ga boste prišparali še za mene.
Imejte se lepo in se kmalu vidimo (še en dan)!
bisous
m.
Ta vikend je bil namenjen Slovanskemu filmskemu fastivalu, ki so ga otvorili s slovenskima filmoma (eden iz med je bil Kratki stiki). Danes je otvoritev razstave Slovanskih kultur...Cez vikend (ko mene ne bo) bo potekala velika Latinska 'fiesta' ob vznožju Atomiuma, ki bo trajala 3 dni. Dogodek je eden izmed največjih izven Španije, kjer se predstavljajo posamezne regije s svojo hrano in folkloro. Jaz bom pa doma. V nedeljo imam namreč veliko čast biti birmanska borta mojemu bratrancu. Čeprav bom doma samo dva dni in en od tega namenjen birmi, se zelo veselim da vas vidim (vsaj nekaj od vas) in da prezivim čas s svojo družino.
Kaj sem pa počela te zadnje dni...v torek me je 'zapustila' moja poljska prijateljica Alex, s katero sva bili najboljši par v čaganju. Edini sva namreč bili zmožni zapostiti zabavo pozno v noč oz. zgodaj naslednjega jutra :). Imeli sva podobne interese in želje, tako da mi bo zdaj njena kompanija zelo manjkala. Sicer pa imam še druge prijatelje, ki se bodo pač morali prilagodit mojim želam :)))(vsaj kar se zabav tiče). Njeno poslovilno zabavo smo imeli v Slovenski restavraciji, kjer so poljaki preizkušali slovensko hrano. Imeli smo srečo, da je v restavraciji bila ob istem času kot mi, tudi skupina slovencev, ki so z glasbo in plesom popestrili naš večer. Poljake so naučili plesati tudi poljko.
V ponedeljek in torek sem bila zadolžena, za to že prej omenjeno, skupino. Šli smo malo po Belgiji (Brugge in Oostende) ter seveda po Bruslju.
Vikend je bil namenjen relaksaciji in pohajkovanju. Spoznala sem spet nove prijatelje ter nove kotičke za čaganje in kofetkanje.
Vreme zadnje dneve ni nič junijsko ampak bolj aprilsko. Upam, da imate doma kaj več sončka in da ga boste prišparali še za mene.
Imejte se lepo in se kmalu vidimo (še en dan)!
bisous
m.
ponedeljek, 26. maj 2008
Prejšnji teden sem večji del preživela v Strasbourgu, kjer je potekalo parlamentarno plenarno zasedanje. Uradni sedež parlamenta je namreč prav v Strasbourgu, kamor se 11krat letno seli vsa delegacija iz Bruslja za 4dni. Strasbourg, z zgodovinskega vidika mesto sprave med Francijo in Nemčijo v času druge svetovne vojne, je največje mesto v Francoski pokrajini Alzacija in deveto največje francosko mesto. Katedrala Notre Dame, lesene hiške in številni kanali spadajo od leta 1988 v 'zakladnico' Unescove dediščine.
Čeprav sem bila tam 'delovno' sem vseeno dobila prosto, da sem si lahko pogledala to nemško obarvano francosko mestece. Poskusila sem tudi tipično alzaško jed: tarte flambee, katere sestavine so testo (enako kot za pico vendar tanko kot palačinka)s slanino, čebulo in kislo smetano. Druga taka tipična jed so preste, ki so odlična kombinacija s pivom :).
Morem priznat, da me je Francija ponovno navdušila.
Konec tedna mislim, da vam je več ali manj vsem znan... Petek in sobota - za 'zadetek' (pa ne dobesedno!). Zraven tega sem v nedeljo šla prvič, o kar sem v Bruslju, na tradicionalno 'slovensko' plavanje kateremu je sledil zajtrk (tokrat pri meni). Popoldan sem bila zopet gostiteljica; pripravila sem špansko tortiljo za Alex in Franca. Večerji je sledil počitek v parku in akrobacije na travi:).
Kako pa se imate vi? Slišim da se vam obeta pravo poletje!
Uživajte v sončku in pridno se učite! Držim pesti in mislim na vas!!
bisoussss
m.
ponedeljek, 19. maj 2008
Still having fun
Pretekli teden je bil za razliko od prejšnjih malo mirnejši, ampak seveda samo do četrtka. Imela sem nekaj za opravit nekaj nalog zraven tega pa še obvezna zabava. V sredo sem bila na srečanju oz druženju vseh stažistov, praktikantov in sploh mladih, ki se trenutno mudijo v Bruslju v parku Cinquantenaire. Na travi v parku nas je bilo zbranih več kot 40 . Nekateri so zraven pijače pekli tudi klobasice in ražnjiče. Bila je super priložnost za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. V četrtek smo z mojimi Poljaki (Alex, Anio in njenim fantom Wojtekom) ter njihovim cimrom iz Kameruna Francom šli po uvodu pri meni, kjer smo se igrali razne bedaste igrice, v bar Etnic. Čeprav smo v baru bili skorajda sami smo kljub temu zabavali in naplesali. V petek je bila po planu prav tako zabava. Z malo manjšim elanom smo se pozno zvečer odpravili spet v Etnic bar, kjer smo dočakalo afterparty :). V soboto sem skoraj cel dan preživela v mestu in zvečer ubita zgodaj zaspala. Nedelja je bila zelo sitostna. Zjutraj tradicionalen zajtrk, tokrat pri Klemnu, ki se je zavlekel vse do popoldneva, zvečer pa večerja a la Kamerun. Franc nam je namreč skuhal (seveda s pomočjo ženskih rok) 'tipično' hrano. To so bile banane platane (jedilne in po velikosti zelo velike) ocvrte v olju in kuhane ter piščančja bedrca v omaki. Bilo je zelo okusno še posebej banane, katere sem si želela že od Francije, kjer sem jih videla pripravljat prvič.
Od danes naprej pa sem na delovnem mestu v Strasbourgu, kjer je uradni sedež Evropskega parlamenta. Vsak mesec se celoten parlament preseli za 4 dni v to Francosko mesto, ki ga imenujejo tudi križišče Evrope. Tukaj potekajo plenarna zasedanja kot tudi zasedanja odborov.
Drugače pa se je vreme za malenkost poslabšalo, ni več poletne vročine in tudi deževalo je.
Pa vi, kako se kaj imate? Kako preživljate vse dogodke, ki se dogajajo po Ljubljani in okolici?
Lepo se imejte in a tres bientot ...
bisous
m.
ponedeljek, 12. maj 2008
Spet počitnice
Hja, meni tu res ne gre slabo. Po dobrih 10dneh počitnic, smo imeli zdaj še dodatnih 4dni prostih. V petek je bil dan Evrope, zato se seveda ni delalo (vsaj v evropskih institucijah), danes v ponedeljek pa Lundi de Pantecote (niti sanja se mi ne kaj bi naj to bilo).Čez teden sem bila večinoma časa zadolžena za skupino, ki je prišla na obisk. V sredo smo šli na kratek izlet po Belgiji, vse do severnega morja in mesteca Brugge. V četrtek popoldan pa so se začele moje mini počitnice. V petek sem večinoma dneva prelenarila. Zvečer smo pa šle 'babe' na Lady's night v Fiesta bar, kjer sva s Poljakinjo Alex plesali vse do jutra. Brez spanja sva dan nadaljevali s potepom po Belgijski obali. 66km dolgo obalo sva 'prepotovali' s tramvajem, ki je najdaljša linija v Evropi. Ustavili sva se v mestecih De Panne, Oostende ter na skrajnem severu Knokke-Heist. Struktura vseh teh belgijskih obalnih mest je pretežno enaka. Vzdolž peščene obale vodi betonska promenada. Zelenja je bolj malo oz. ga sploh ni. Morje je za naše razmere hladno in nič kaj privlačno za kopanje. Čeprav se Belgijci ne dajo. Raje kot da se odpravijo v morje, se nastavljajo soncu na prostrani peščeni plaži. Sobota je bil dan kot zanalašč namenjen temu. Že več kot teden dni je namreč vreme v Belgiji prav poletno. Temperature čez dan se gibljejo vse do 28 stopinj C.
V poznih večernih urah sva se utrujeni vrnili domov. V nedeljo sem se udeležila standardnega nedeljskega slovenskega zajtrka, popoldan pa sva z Alex preživele v mestu, kjer se je dogajalo ogromno stvari. Bil je namreč dan brez avtomobila in v ta namen so priredili razne koncerte, delavnice, programe itd. Zvečer sva se odločili, da bova šli raziskovat nočno življenje v samem centru mesta. Ker je naslednji dan bil oz. je prost dan, sva predvidevali da so pripravili tudi temu namenjene programe po lokalih. Ampak je bil večer (tako kot ponavadi v nedeljah) v večini namenjen gejevsi sceni. To sva ugotovili že na samem začetku, ko sva prispeli v mestu. Pred enim izmed klubov ustaviva fante, ki zapuščajo prizorišče in povprašava kako je kaj zabava. Oni navdušeni povejo da je vzdušje ok, da je glasba ta prava in da je dosti ljudi. Nato pa en doda ampak ni dosti 'fantov' (s tem je mislil fantov, ki naj bi jih me2 iskali :)). Druga taka prigoda je bila ko sva nato le odkrili lokal, kjer je bila zabava odprte narave - Brazilski bar. Vse ostalo se je že zapiralo in so k nam uletele/i moški oblečeni ženske :)) in to celo trije v spremstvu :)). No, me2 sva jutro pričakali v salsa baru. Danes sem se zbudila malo bolj pozno, kot ponavadi in delala stvari za 'službo'.
Malo sem edino žalostna, ker nič več ni povratnih info iz vaše strni! Kje ste? Kaj počnete? Upam, da ne mislite že na morje in da vas izpiti ne mučijo preveč...
Lepo se imejte in javite se kaj!
miss u
m.
ponedeljek, 5. maj 2008
Tour de BeNe (brez Luxa) - Avanture Lukine, J. Dolores in M. Vanille
Kot vas večina že ve, sem imela na obisku Jasno in Lucjo. Delali sta mi družbo in z mano preživljali moje počitnice. Čeprav sta bili pri meni samo pet dni, so bili ti dnevi več kot aktivni. Obiskale smo šest mest, med njimi dve prestolnici: eno Belgije (kar se seveda razume) in drugo Nizozemske, Amsterdam. Čagat nam sicer ni uspelo toliko kot so bile želje, ni pa zato bilo nič manj zanimivo petje Lucije in Rozale v karaoke baru in plesanje salse s ta pravimi latinskimi plesalci.
Torej začelo se je v torek, ko sta prispeli dami iz Slovenije, ki sta s svojim hrupom že na letalu motili Go. Marleno. Prvi dan je bil namenjen ogledu Bruslja in ker smo imele avto smo lahko to naredile v zelo kratkem času. Pogledale smo si vse od Atomijuma (165 miljard krat povečan atom železa, ki je bil postavljen za Svetovno razstavo leta 58), pa do kitajskega paviljona in japonskega stolpa (prav tako postavljena za razstavo). Pred baziliko Sv.Srca (Basiliqu Nationale du Sacre-Coeur ), ki je največja zgradba na svetu zgrajena v slogu Art Deco smo se pripeljale kar pred vhod. Po obveznem pečenem krompirčku in kozarčku Krieka (pivo z okusom češnje - oboje tipično Belgijsko) smo pot nadaljevale v sam center, kjer smo končale v pivnici z več kot 2000 vrstami piva. Naslednji dan, na našo žalost pretežno deževen, smo se odpeljale do morskega mesteca Oostende, kjer nas je po odlični kavi pregnal dež in veter. Sledil je sightseeing tour z avtom po samem starem mestnem jedru Brugga. Brugge imenovan tudi severne Benetke, je bil leta 2002 proglašen za kulturno mesto Evrope. V srednjem veku je veljal za eno izmed bogatejših Belgijskih mest in prav to je tudi čas nastanka vseh pomembnejših stavb. V tem zlatem obdobju je v Bruggu delovalo veliko število flamskih umetnikov, kot je Jan van Eyck. V cerkvi Naše Gospe je mogoče videti kip italijanskega umetnika Michealngela, Devica z otrokom. Omembe vreden je tudi 'samostan' ali po francosko Beguinage, kjer še danes domujejo redovnice. Bele hiške, ki jih obkroža kanal, med drevesi vstran od mestnega 'vrveža' so prava idila za ljubitelje miru in tišine. Impesionanten je tudi mestni zvon ali Beffroi iz 13.stol., ki šteje 47 zvonov. Da seveda ne pozabim omeniti še mestnega trga ali La Grande Place, jajčaste oblike, ki spada v Unescovo dediščino. Na poti nazaj do Bruslja smo se še ustavile v Gentu, kjer je vodenje prevzela Jasna Dolores. Navdušene nad temačnim in zelo srednjeveškim Gentom, kjer je vsake pol ure deževalo, smo dan končale na obveznem kozarčku piva. Mestece je s svojo arhitekturo in barvo bilo pravo platno za našo pozersko slikanje. Naredile smo ogromno slikic izmed katerih si lahko nekatere pogledate tudi vi. Zvečer smo z nič kaj manjšim elanom nadaljevale noč v Havana baru, kjer smo plesale do jutra.
Naslednji dan je bil namenjen ogledu Antwerpna. Ker je bil to dela prost dan nam ni uspelo videti hiše v kateri je deloval flamski baročni slikar Pierre Paul Rubens. Sprehodile smo se po mestu, vse do reke, čez katero je speljan polovični most, se poslikale in žejo pogasile s kozarčkom Tonqerlo brun (pivo). Zvečer nas je Rozala popeljala po lokalih in klubih v samem centru mesta. Plesale smo salso in pele karaoke. Na Jasnino in mojo veliko žalost nismo imele s seboj fotoaparata, da bi obeležile kratko ampak sladko slavo Lucije in Rozale, ki sta peli 'Killing me softly' celemu baru :). 'Veliki' petek je bil namenjen odkrivanju zanimivosti in omam cosmopolitanskega Amsterdama. Da je mesto zelo drago smo opazile že, ko smo za parkirno uro plačale 3.8e in za zemljevid po mestu 2.2e. Vreme je bilo čudovito zato smo ga raje izkoristil za sprehod po mestu kot pa za čakanje v neskončnih vrstah za vstope v muzej. Čeprav tudi množica na ulicah ni bila nič kaj manjša. Okusile in videle Amsterdam ter se v poznih popoldanskih urah odpravile domov. V soboto smo se po tehtnem premisleku (iti ali ne iti v Luksemburg) odločile za piknik v 'gozdu' sredi Bruslja. Ležanje na travi in sončku je, malo da ne spominjalo na poletne dni na morju. To je bil tudi zadnji dan naše turneje in skupnega druženja. Naslednji dan sta me moji kompanjerki zapustili. Bejbiki hvala še enkrat za ta enkraten obisk in za vse presmejane trenutke. Luc hvala za tvoj entertaiment program, Jasna tebi pa za vodenje in budno spremljanje dogajanja.
Upam da vas je ta naša avantura navdušila in da vas lahko kmalu pričakujem ;)!
Imejte se lepo, uživajte v sončku (jaz namreč neizmerno) in si tipkamo kmalu!!
miss u & bisous
Torej začelo se je v torek, ko sta prispeli dami iz Slovenije, ki sta s svojim hrupom že na letalu motili Go. Marleno. Prvi dan je bil namenjen ogledu Bruslja in ker smo imele avto smo lahko to naredile v zelo kratkem času. Pogledale smo si vse od Atomijuma (165 miljard krat povečan atom železa, ki je bil postavljen za Svetovno razstavo leta 58), pa do kitajskega paviljona in japonskega stolpa (prav tako postavljena za razstavo). Pred baziliko Sv.Srca (Basiliqu Nationale du Sacre-Coeur ), ki je največja zgradba na svetu zgrajena v slogu Art Deco smo se pripeljale kar pred vhod. Po obveznem pečenem krompirčku in kozarčku Krieka (pivo z okusom češnje - oboje tipično Belgijsko) smo pot nadaljevale v sam center, kjer smo končale v pivnici z več kot 2000 vrstami piva. Naslednji dan, na našo žalost pretežno deževen, smo se odpeljale do morskega mesteca Oostende, kjer nas je po odlični kavi pregnal dež in veter. Sledil je sightseeing tour z avtom po samem starem mestnem jedru Brugga. Brugge imenovan tudi severne Benetke, je bil leta 2002 proglašen za kulturno mesto Evrope. V srednjem veku je veljal za eno izmed bogatejših Belgijskih mest in prav to je tudi čas nastanka vseh pomembnejših stavb. V tem zlatem obdobju je v Bruggu delovalo veliko število flamskih umetnikov, kot je Jan van Eyck. V cerkvi Naše Gospe je mogoče videti kip italijanskega umetnika Michealngela, Devica z otrokom. Omembe vreden je tudi 'samostan' ali po francosko Beguinage, kjer še danes domujejo redovnice. Bele hiške, ki jih obkroža kanal, med drevesi vstran od mestnega 'vrveža' so prava idila za ljubitelje miru in tišine. Impesionanten je tudi mestni zvon ali Beffroi iz 13.stol., ki šteje 47 zvonov. Da seveda ne pozabim omeniti še mestnega trga ali La Grande Place, jajčaste oblike, ki spada v Unescovo dediščino. Na poti nazaj do Bruslja smo se še ustavile v Gentu, kjer je vodenje prevzela Jasna Dolores. Navdušene nad temačnim in zelo srednjeveškim Gentom, kjer je vsake pol ure deževalo, smo dan končale na obveznem kozarčku piva. Mestece je s svojo arhitekturo in barvo bilo pravo platno za našo pozersko slikanje. Naredile smo ogromno slikic izmed katerih si lahko nekatere pogledate tudi vi. Zvečer smo z nič kaj manjšim elanom nadaljevale noč v Havana baru, kjer smo plesale do jutra.
Naslednji dan je bil namenjen ogledu Antwerpna. Ker je bil to dela prost dan nam ni uspelo videti hiše v kateri je deloval flamski baročni slikar Pierre Paul Rubens. Sprehodile smo se po mestu, vse do reke, čez katero je speljan polovični most, se poslikale in žejo pogasile s kozarčkom Tonqerlo brun (pivo). Zvečer nas je Rozala popeljala po lokalih in klubih v samem centru mesta. Plesale smo salso in pele karaoke. Na Jasnino in mojo veliko žalost nismo imele s seboj fotoaparata, da bi obeležile kratko ampak sladko slavo Lucije in Rozale, ki sta peli 'Killing me softly' celemu baru :). 'Veliki' petek je bil namenjen odkrivanju zanimivosti in omam cosmopolitanskega Amsterdama. Da je mesto zelo drago smo opazile že, ko smo za parkirno uro plačale 3.8e in za zemljevid po mestu 2.2e. Vreme je bilo čudovito zato smo ga raje izkoristil za sprehod po mestu kot pa za čakanje v neskončnih vrstah za vstope v muzej. Čeprav tudi množica na ulicah ni bila nič kaj manjša. Okusile in videle Amsterdam ter se v poznih popoldanskih urah odpravile domov. V soboto smo se po tehtnem premisleku (iti ali ne iti v Luksemburg) odločile za piknik v 'gozdu' sredi Bruslja. Ležanje na travi in sončku je, malo da ne spominjalo na poletne dni na morju. To je bil tudi zadnji dan naše turneje in skupnega druženja. Naslednji dan sta me moji kompanjerki zapustili. Bejbiki hvala še enkrat za ta enkraten obisk in za vse presmejane trenutke. Luc hvala za tvoj entertaiment program, Jasna tebi pa za vodenje in budno spremljanje dogajanja.
Upam da vas je ta naša avantura navdušila in da vas lahko kmalu pričakujem ;)!
Imejte se lepo, uživajte v sončku (jaz namreč neizmerno) in si tipkamo kmalu!!
miss u & bisous
nedelja, 27. april 2008
Leto starejša :)
Dragi moji!Uvod tokrat namenjam vam – iz mojega srca v vaša. Zahvaljujem se namreč vsem vam, ki ste se v soboto spomnili name in mi tako polepšali moj dan . Čeprav sem daleč vstran od vas, ste mi pokazali, da me (še) niste pozabili in da mislite na mene. Vesela sem bila pav vsake čestitke, ki sem jo dobila (pa čeprav polovico od teh z nekaj urno zamudo, zaradi težav z omrežjem). Za pijačo in tortico se bomo pa zmenili, ko se ponovno srečamo. Jaz, čeprav sem bila 'sama', vstran od vas, s katerimi bi želela praznovati, sem se imela lepo. Praznovati sem začela že v petek s prijatelji iz Poljske, ki so se potrudili in vzeli praznovanje za res. Po uvodnem srečanju pri meni smo noč nadaljevali v klubu Studio 44. Zraven lady's night programa je sodil še moški striptiz (kot nalašč za darilo :)). To noč smo se nedvomno veliko nasmejali in predvsem naplesali. V soboto sem uživala v pravem poletnem dnevu. Z Rozalo sva se sprehajali po parkih, skupaj kosili zvečer pa zopet na party.
Vse do petka pa se je, tako kot ponavadi, dogajalo ogromno stvari.
V torek sem bila na zabavi I feel Slovenia. Kot že ime pove je bil večer namenjen predstavitvi Slovenije – jedača in pijača sta bili na zelo visokem nivoju. Večina jedi je bila tipičnih nekaj pa malo manj (npr. losos dimljen v plasti kristalne soli). Gostja večera je bila Neisha, ki mi je namenila glasbeno želji in sliko ;). Noč sem nadaljevala v baru Etnic, kjer smo s Poljakinjami obujale erasmus spomine na tradicionalni torkovi erasmus čagi.
V sredo sem bila na klasičnemu koncertu v dvorani Bozar (Palais des Beaux Arts). Sodelavec Aleš namreč poje pri pevskem zboru Evropske unije in le ta je bil spremljevalni program belgijskemu klasičnemu pevcu Joseju van Dam. Bil je dobrodelni koncert za obolele otroke. Čeprav nisem ravno poslušalka klasične glasbe me je dvourni koncert zelo navdušil.
V četrtek pa so se začele moje 10dnevne počitnice. Že ves teden sem v pričakovanju mojega obiska ter seveda v planiranju našega pohoda po Belgiji in okolici. Vse kar bomo 'osvojile' pa boste izvedeli tudi vi. Do takrat pa vam želim obilo sončnih dni (ker namreč napoved za Belgijo je katastrofalna) in lepih trenutkov.
Pogrešam vas!
Bisous bisous
m.
nedelja, 20. april 2008
A je to mogoče erasmus?
Hja, temu kar se tu dogaja, bi se res lahko reklo tako. Kot kaže Bruslej ni nič bolj dolgočasno mesto kot Maribor, Ljubljana, Pariz ali Tokijo :). Mesto je s svojo ponudbo neumorno. Če bi hotela iti na vse prireditve/zabave/dogodke, kar jih dobim na mail, bi imela 7 dni v tednu res premalo. En španec je rekel, da je delo v Bruslju, kot drugi erasmus...pa da vidimo, če je res tako ;).
Torej kaj sem počela pretekli teden.
V torek so bili na obisku v parlamentu dijaki Prve gimnazije pod vodstvom mojega bivšega razrednika G.Hajdinjaka. Dan sem preživela v njihovi družbi, z vodenim ogledom po parlamentu in kratkim sprehodom skozi mesto. Bilo je prav super se vrnit malo nazaj v srednejšolska leta in obujat spomine. Posneli smo tudi radijsko oddajo za Murskival in tako nas je bilo možno slišat že naslednji dan. Ampak jaz vam nisem nič povedala, tako da žal drugič :(.
V sredo so prišli Rozini obiski, tako da sem preostanek tedna preživela v njihovi družbi, še posebej z njeno sestro Saro in prijatelico Tejo. V četrtek smo šle na potep po mestu v petek pa na enodnevni izlet v Pariz. Čeprav smo bili samo za en dan, smo videli vse kar je v Parizu glavnega za videt. Sara in Aleš sta uspela priti še celo na Eifflov stolp. Sobota je bila za mene dan za počitek kajti po dveh prečaganih nočeh sem nabirala energijo za še tretjo. V soboto smo se namreč odpravili za Rozalin rojstni dan na eno izmed največjih dijaških čag v Evropi. To je zabava vseh mednarodnih srednih šol, prišli so dijaki celo iz drugih držav. Ugotovila sem, da sem pa za take stvari vseeno že malo 'prestara' in da me plesanje na tehno in alkohol ne zabavata več toliko kot nekoč. Ta noč je za razliko od prejšnjih dveh bila malo krajša. Zato pa je bil tolko bolj slajši spanec vse do nedelje, ko sem se zbudila v pravi spomladanski dan. Ja, tudi v Bruselj je prišla pomlad in vedno manj me zebe. Kot kažejo napovedi bomo tudi mi imeli bolj toplo in sončno vreme.
To je bil strnjen teden...in že tretji teden odkar sem od doma.
Še malo pa prideta Lucija in Jasna ko bomo skupaj 'napadale' Belgijo...do takrat se pa vam še kaj javim, da vam sporočim kaj se dogaja pri meni.
Imejte se maksimalno lepo in uživajte vsaj pol tolko kot jaz ;)
Ja, pa malo novic še z vaše strani, prosim!!
Torej kaj sem počela pretekli teden.
V torek so bili na obisku v parlamentu dijaki Prve gimnazije pod vodstvom mojega bivšega razrednika G.Hajdinjaka. Dan sem preživela v njihovi družbi, z vodenim ogledom po parlamentu in kratkim sprehodom skozi mesto. Bilo je prav super se vrnit malo nazaj v srednejšolska leta in obujat spomine. Posneli smo tudi radijsko oddajo za Murskival in tako nas je bilo možno slišat že naslednji dan. Ampak jaz vam nisem nič povedala, tako da žal drugič :(.
V sredo so prišli Rozini obiski, tako da sem preostanek tedna preživela v njihovi družbi, še posebej z njeno sestro Saro in prijatelico Tejo. V četrtek smo šle na potep po mestu v petek pa na enodnevni izlet v Pariz. Čeprav smo bili samo za en dan, smo videli vse kar je v Parizu glavnega za videt. Sara in Aleš sta uspela priti še celo na Eifflov stolp. Sobota je bila za mene dan za počitek kajti po dveh prečaganih nočeh sem nabirala energijo za še tretjo. V soboto smo se namreč odpravili za Rozalin rojstni dan na eno izmed največjih dijaških čag v Evropi. To je zabava vseh mednarodnih srednih šol, prišli so dijaki celo iz drugih držav. Ugotovila sem, da sem pa za take stvari vseeno že malo 'prestara' in da me plesanje na tehno in alkohol ne zabavata več toliko kot nekoč. Ta noč je za razliko od prejšnjih dveh bila malo krajša. Zato pa je bil tolko bolj slajši spanec vse do nedelje, ko sem se zbudila v pravi spomladanski dan. Ja, tudi v Bruselj je prišla pomlad in vedno manj me zebe. Kot kažejo napovedi bomo tudi mi imeli bolj toplo in sončno vreme.
To je bil strnjen teden...in že tretji teden odkar sem od doma.
Še malo pa prideta Lucija in Jasna ko bomo skupaj 'napadale' Belgijo...do takrat se pa vam še kaj javim, da vam sporočim kaj se dogaja pri meni.
Imejte se maksimalno lepo in uživajte vsaj pol tolko kot jaz ;)
Ja, pa malo novic še z vaše strani, prosim!!
ponedeljek, 14. april 2008
Produktiven teden
Kje sploh začet, ko pa je toliko stvari za povedat…Ta teden se pa je res dogajalo tako, da mi niti malo ni bilo dolgčas.
No pa lepo od začetka, od tam kjer se teden začne:
Ponedeljek: Kot verjetno veste moje področje ni ravno politika, zato se tukaj parlamentu zanimam za dela povezana z jeziki. No, in v pon sem imela možnost iti na predstavitev dela tolmača. Bilo je zelo zanimivo ampak mislim, da to ne bo delo za mene, tudi če zaslužim tistih nekaj par tisoč evrov na mesec. To je eno izmed najtežjih del, kar jih poznam. Res moreš bit pravi strokovnjak in slovar v enem. No, zvečer pa sem šla, sama, na koncert Vaya con Dios, ki so ga priredili v Parlamentu v čast Romom. Bilo je super.
V torek sem bila na srečanju stažistov. Zbralo se nas je zelo veliko in tako sem imela priložnost spoznat nove prijateljice. Ja, bolj prijateljice kot prijatelje, ker moška populacija se je pogovarjala samo o politiki in si izmenjevala vizitke. Zdaj se dobivamo na kosilih in kavah, kar je super za moje socialno življenje glede na to, da tukaj nisem erasmus :).
V sredo je bil dolg delovni dan, nič kaj posebnega. Vse do naslednjega dne, ko je prišla 'na obisk' v parlament skupina iz Slovenije, Akademija NoveSi. Bila sem njihov 'vodič' po Bruslju. Šli smo v čokoladnico, kjer so nam predstavili postopek izdelave čokolade. Ugotovila sem, da bi mogoče pa moj poklic bil vodič. Torej v enem tednu dva 'izziva', dve službi kandidatki po študiju. Hmm…
V petek je Peterletova asistentka praznovala rojstni dan in nas malo pogostila. Popoldne sem odkrivala svojo okolico in se malo rekreirala. Zvečer sem pa šla prvič v 'life'. Šla sem s kolegicami Poljakinjami v klub Havana. Ne ono v Močni ampak to v Bruslju :). Bilo je super, plesali smo do zgodnjih jutranjih ur. V soboto pa sva z Rozalo šli na izlet v Louvain, najstarejše univerzitetno mesto v Belgiji. Zanimivo mi je bilo predvsem to, da je samo 45km oddaljeno od Bruslja in je, kot da si prišel v drugo državo. To je namreč že flamski del Belgije in jezik ni več francoščina temveč flamščina in zraven tega pa še to, da ne radi slišijo, da govoriš francosko. Sprehodili sva se po mestu, ki je s svojim glavnim trgom podoben temu v Bruslju, zanimiva je bila predvsem knjižnica, ki je sestra dvojčica eni stavbi v Španski Sevilli. Šli sva na študentsko pico, ki je bila zraven cene res zelo študentska. Testo debeline lista papirja, z osmimi koščki (res koščki) šunke in namazana s sirom in kečapom. No, sva pa toliko bolj bili navdušeni nad shoppingom, čeprav nisva kupili nič :). Zvečer sva šli v kino, gleda Step up 2 in odplesali domov :). Nedelja je minil zelo nedeljsko, jutranje čiščenje in popoldanski sprehod. Šla sem na 4urni sprehod po mestu in si na poti privoščila 3 jagode namočene v čokolado Godiva (ena izmed bolj znanih v Belgiji) za 5.3e!!!! Skoraj me je kap, vstavila sem se, da se malo posladkam, tak nekaj do 2e sem si rekla in pol mi reče 5.3e!!! No, danes pač ne jem kosila.
To je bil moj teden. Plani za ta, ki prihaja so spet zelo veliki. Kako se bo izteklo, pa vam javim kmalu.
Pa vi, kako ste kaj? Kaj se dogaja pri vas? Hvala za komentarje in naj jih bo še več ;).
Lepo se imejte še naprej in ne me pogrešat preveč…
Bisous…
No pa lepo od začetka, od tam kjer se teden začne:
Ponedeljek: Kot verjetno veste moje področje ni ravno politika, zato se tukaj parlamentu zanimam za dela povezana z jeziki. No, in v pon sem imela možnost iti na predstavitev dela tolmača. Bilo je zelo zanimivo ampak mislim, da to ne bo delo za mene, tudi če zaslužim tistih nekaj par tisoč evrov na mesec. To je eno izmed najtežjih del, kar jih poznam. Res moreš bit pravi strokovnjak in slovar v enem. No, zvečer pa sem šla, sama, na koncert Vaya con Dios, ki so ga priredili v Parlamentu v čast Romom. Bilo je super.
V torek sem bila na srečanju stažistov. Zbralo se nas je zelo veliko in tako sem imela priložnost spoznat nove prijateljice. Ja, bolj prijateljice kot prijatelje, ker moška populacija se je pogovarjala samo o politiki in si izmenjevala vizitke. Zdaj se dobivamo na kosilih in kavah, kar je super za moje socialno življenje glede na to, da tukaj nisem erasmus :).
V sredo je bil dolg delovni dan, nič kaj posebnega. Vse do naslednjega dne, ko je prišla 'na obisk' v parlament skupina iz Slovenije, Akademija NoveSi. Bila sem njihov 'vodič' po Bruslju. Šli smo v čokoladnico, kjer so nam predstavili postopek izdelave čokolade. Ugotovila sem, da bi mogoče pa moj poklic bil vodič. Torej v enem tednu dva 'izziva', dve službi kandidatki po študiju. Hmm…
V petek je Peterletova asistentka praznovala rojstni dan in nas malo pogostila. Popoldne sem odkrivala svojo okolico in se malo rekreirala. Zvečer sem pa šla prvič v 'life'. Šla sem s kolegicami Poljakinjami v klub Havana. Ne ono v Močni ampak to v Bruslju :). Bilo je super, plesali smo do zgodnjih jutranjih ur. V soboto pa sva z Rozalo šli na izlet v Louvain, najstarejše univerzitetno mesto v Belgiji. Zanimivo mi je bilo predvsem to, da je samo 45km oddaljeno od Bruslja in je, kot da si prišel v drugo državo. To je namreč že flamski del Belgije in jezik ni več francoščina temveč flamščina in zraven tega pa še to, da ne radi slišijo, da govoriš francosko. Sprehodili sva se po mestu, ki je s svojim glavnim trgom podoben temu v Bruslju, zanimiva je bila predvsem knjižnica, ki je sestra dvojčica eni stavbi v Španski Sevilli. Šli sva na študentsko pico, ki je bila zraven cene res zelo študentska. Testo debeline lista papirja, z osmimi koščki (res koščki) šunke in namazana s sirom in kečapom. No, sva pa toliko bolj bili navdušeni nad shoppingom, čeprav nisva kupili nič :). Zvečer sva šli v kino, gleda Step up 2 in odplesali domov :). Nedelja je minil zelo nedeljsko, jutranje čiščenje in popoldanski sprehod. Šla sem na 4urni sprehod po mestu in si na poti privoščila 3 jagode namočene v čokolado Godiva (ena izmed bolj znanih v Belgiji) za 5.3e!!!! Skoraj me je kap, vstavila sem se, da se malo posladkam, tak nekaj do 2e sem si rekla in pol mi reče 5.3e!!! No, danes pač ne jem kosila.
To je bil moj teden. Plani za ta, ki prihaja so spet zelo veliki. Kako se bo izteklo, pa vam javim kmalu.
Pa vi, kako ste kaj? Kaj se dogaja pri vas? Hvala za komentarje in naj jih bo še več ;).
Lepo se imejte še naprej in ne me pogrešat preveč…
Bisous…
ponedeljek, 7. april 2008
Kaj sem počela
Takole, že je teden dni okrog in začetna vznemirjenost se že umirja. V hiši sem se že udomačila, se prebila skozi ta prva spoznavanja ljudi in si na hitro ogledala okolico, spila prvo pivo in preizkusila čokoladice. Večino od vas pa zanima moje delo in kaj sploh počnem. Torej tako je: sem stažistka pri poslanki in le ta ima tri asistente: dva v Bruslju in enega v Ljubljani, ki opravljajo vsa dela povezana s tem s čim vse se on ukvarja. Deluje v odborih na področju kulture, izobraževanja, mladih, športa, medijev,invalidov, ter regionalnega razvoja med drugim je predsednica ženske zveze, ter članica AKP-EU (če vas zanima kaj več, si poglejte na njeni spletni strani www.ljudmilanovak.org). Moje delo pa je, da včasih napišem svoje mnenje na kakšno temo, ki se trenutno obravnava ter da pomagam poslanki pri učenju francoščine. Pomagam pa tudi asistentoma, če me seveda potrebujeta :).
Teden sem večinoma preživela v parlamentu, kjer sem bila tudi vse do 19h . V četrtek sem šla na jogging v ogromen park Cinquantenaire (ustanovljen ob 50. letnici belgijske osamosvojitve) , kjer sem se pridružila trumi tekačev. Pri nas ne vidiš take množice v celem tednu, kot jih je tukaj vsak dan. Čez vikend pa me je Rozala (poslankina hči) peljala po mestu. Na mojo veliko željo sva šli v Belgijski center stripov (Centre belge de la Bande Dessinee), kjer so razstavljeni vsi belgijski avtorji stripov in seveda njihovi stripi (med drugim tudi Smrkci (ja, so belgijski), Lucky Luke, Tin Tin in mnogi drugi), peljala me je v največjo belgijsko pivovarno, ki premore celih 4000 vrst piva, med drugim tudi Laško in Unijon, ter seveda na shooping street, kjer se je podila horda ljudi. Vse kar sem kupila je Guide Verte (vodič po Belgiji in Luksemburgu – in Luc, isti je kot za Azurno obalo :)), za kaj več nama je enostavno zmanjkalo energije. Videli sva tudi deklico, ki lula, ki so jo zaradi 'zlorabljanja' postavili za rešetke.
V nedeljo pa smo imeli pri sodelavcu zajtrk oz dopoldansko-popoldanski prigrizek. Jaz sem spet spekla moj quiche, in si sama v tem trenutku nadejam čast biti nekronana kraljica quicha (ker namreč v tem času odkar sem doma, sem to francosko pito spekla že ogromnokrat). Sončni popoldan sem izkoristila za rekreacijo po okoliških parkih, ki jih je tu v Bruslju presenetljivo ogromno. Aja, pa da ne pozabim še to, da sem v petek bila na nogometni tekmi Italija-Slovenija :). Seveda ni šlo za pravo, ampak med Slovenci, ki bivajo in delajo v različnih evropskih ustanovah tu v Bruslju. Tekma sama po sebi ni bila nič kaj zanimiva, ko pa to da je bila v enem izmed luksuznih delov Bruslja, kjer je tudi velik muzej Afrike. Morem priznat, da me je sama okolica zelo navdušila.
No to je bil moj teden, kako pa se bo odvijal tale pa vam kmalu sporočim.
Imejte se lepo, mislite na mene in javite se kaj!
Poljubček pozdravček :)
m.
Teden sem večinoma preživela v parlamentu, kjer sem bila tudi vse do 19h . V četrtek sem šla na jogging v ogromen park Cinquantenaire (ustanovljen ob 50. letnici belgijske osamosvojitve) , kjer sem se pridružila trumi tekačev. Pri nas ne vidiš take množice v celem tednu, kot jih je tukaj vsak dan. Čez vikend pa me je Rozala (poslankina hči) peljala po mestu. Na mojo veliko željo sva šli v Belgijski center stripov (Centre belge de la Bande Dessinee), kjer so razstavljeni vsi belgijski avtorji stripov in seveda njihovi stripi (med drugim tudi Smrkci (ja, so belgijski), Lucky Luke, Tin Tin in mnogi drugi), peljala me je v največjo belgijsko pivovarno, ki premore celih 4000 vrst piva, med drugim tudi Laško in Unijon, ter seveda na shooping street, kjer se je podila horda ljudi. Vse kar sem kupila je Guide Verte (vodič po Belgiji in Luksemburgu – in Luc, isti je kot za Azurno obalo :)), za kaj več nama je enostavno zmanjkalo energije. Videli sva tudi deklico, ki lula, ki so jo zaradi 'zlorabljanja' postavili za rešetke.
V nedeljo pa smo imeli pri sodelavcu zajtrk oz dopoldansko-popoldanski prigrizek. Jaz sem spet spekla moj quiche, in si sama v tem trenutku nadejam čast biti nekronana kraljica quicha (ker namreč v tem času odkar sem doma, sem to francosko pito spekla že ogromnokrat). Sončni popoldan sem izkoristila za rekreacijo po okoliških parkih, ki jih je tu v Bruslju presenetljivo ogromno. Aja, pa da ne pozabim še to, da sem v petek bila na nogometni tekmi Italija-Slovenija :). Seveda ni šlo za pravo, ampak med Slovenci, ki bivajo in delajo v različnih evropskih ustanovah tu v Bruslju. Tekma sama po sebi ni bila nič kaj zanimiva, ko pa to da je bila v enem izmed luksuznih delov Bruslja, kjer je tudi velik muzej Afrike. Morem priznat, da me je sama okolica zelo navdušila.
No to je bil moj teden, kako pa se bo odvijal tale pa vam kmalu sporočim.
Imejte se lepo, mislite na mene in javite se kaj!
Poljubček pozdravček :)
m.
torek, 1. april 2008
Sanje me vodijo v širni svet...
Po dolgem času spet pišem svoj blog… Minila sta čudovita meseca življenja doma med svojimi domačimi in dva meseca 'norega' študentskega življenja v Ljubljani. Tokrat pa se vam javljam iz Bruslja, kjer bom opravljala (kot večina že ve) trimesečno prakso pri poslanki Ljudmili Novak v 'hiši Evrope' - Parlamentu. Čaka me 'novo', predvsem drugačno življenje in da boste o vsem na tekočem se bom kar se da potrudila. Že v naprej se opavičujem za morebitne zaostanke objavljanja bloga, kar pa se slikic tiče pa bo verjetno več krajine in okolja kot pa mene ;).
No, pa začnimo lepo po vrsti. Pot Lenart-Bruselj je potekala brez zapletov. Vozila sva se dobrih 11h in prečkala tri države. Bil je zelo zanimiv in lep nedeljski izlet. V večernih urah sem se nastanila v svoj nov dom – pastorialni center, kjer slovenska cerkev nudi prenočišča slovenskim in tujim stažistom ter asistentom. Imam majhno sobico v 3nadstropni hiši, dvajset minut hoje oddaljene od Parlamenta. Spoznala sem svoja dva cimra, punco iz Slovaške, ki odhaja že v soboto in fanta o katerem vem samo, da je prav tako iz Slovaške in da je kuhar. V ponedeljek sem bila na spoznavnem dnevu v Parlamentu. Spoznala sem sodelavce (Robija poznam že iz časov, ko je v Bruslju bila še Julči in Aleša), poslanko in Slovenca, ki dela na oddelku za prevajalce. Popoldan sem šla na 'kratek' sprehod z I-podom (namesto moje Luci mi poje on) po starem mestnem jedru, si privoščila čokoladico, opravila prve nakupe in si uredila svoje novo bivališče. Danes pa se je začelo že zares. Sedim v pisarni in opravljam svoje prvo delo. Bila sem tudi na sestanku slovenskih poslancev ter na odboru za kulturo in izobraževanje. Zraven nalog, ki jih bom dobivala sproti, bo moja največja zaposlitev bila 'učenje' francoščine.
Prvi vtisi so (za enkrat) super. Navdušena sem seveda še nad vsem. Po mnogih 'informacijah' o Bruslju kot dolgočasnem mestu, svojega mnenja še ne morem dati, čeprav bom jaz že poskrbela, da temu ne bo tako. Za enkrat me je očaral s svojimi parkci, severnjaško arhitekturo – rdeče-opečnate fasade strnjenih hiš in mnogimi čokoladnicami.
Čeprav sem tokrat sama, mi pri začetni zmedenosti pomagajo moji sodelavci. Po drugi strani pa okolje poznam že od prej (ko je bila tu Julči) in mi ni ravno čisto tuje.
Kar se tiče vremena pa je boljše kot zadnje dni v Sloveniji, čeprav zelo nepredvidljivo – razpršeni oblaki s soncem.
Na koncu bi se rada še zahvalila vsem mojim babikam , ki so se tako številčno udeležile moje poslovilne v petek. To, da je bilo super pa se lahko prepričate sami na www.manuela-volmajer.spaces.live.com .
Imejte se lepo in uživajte v pomladi, ki je bojda k vam že prišla…
Mislite kaj na mene in javite se kaj!
A plus et gros bisous!
m.
No, pa začnimo lepo po vrsti. Pot Lenart-Bruselj je potekala brez zapletov. Vozila sva se dobrih 11h in prečkala tri države. Bil je zelo zanimiv in lep nedeljski izlet. V večernih urah sem se nastanila v svoj nov dom – pastorialni center, kjer slovenska cerkev nudi prenočišča slovenskim in tujim stažistom ter asistentom. Imam majhno sobico v 3nadstropni hiši, dvajset minut hoje oddaljene od Parlamenta. Spoznala sem svoja dva cimra, punco iz Slovaške, ki odhaja že v soboto in fanta o katerem vem samo, da je prav tako iz Slovaške in da je kuhar. V ponedeljek sem bila na spoznavnem dnevu v Parlamentu. Spoznala sem sodelavce (Robija poznam že iz časov, ko je v Bruslju bila še Julči in Aleša), poslanko in Slovenca, ki dela na oddelku za prevajalce. Popoldan sem šla na 'kratek' sprehod z I-podom (namesto moje Luci mi poje on) po starem mestnem jedru, si privoščila čokoladico, opravila prve nakupe in si uredila svoje novo bivališče. Danes pa se je začelo že zares. Sedim v pisarni in opravljam svoje prvo delo. Bila sem tudi na sestanku slovenskih poslancev ter na odboru za kulturo in izobraževanje. Zraven nalog, ki jih bom dobivala sproti, bo moja največja zaposlitev bila 'učenje' francoščine.
Prvi vtisi so (za enkrat) super. Navdušena sem seveda še nad vsem. Po mnogih 'informacijah' o Bruslju kot dolgočasnem mestu, svojega mnenja še ne morem dati, čeprav bom jaz že poskrbela, da temu ne bo tako. Za enkrat me je očaral s svojimi parkci, severnjaško arhitekturo – rdeče-opečnate fasade strnjenih hiš in mnogimi čokoladnicami.
Čeprav sem tokrat sama, mi pri začetni zmedenosti pomagajo moji sodelavci. Po drugi strani pa okolje poznam že od prej (ko je bila tu Julči) in mi ni ravno čisto tuje.
Kar se tiče vremena pa je boljše kot zadnje dni v Sloveniji, čeprav zelo nepredvidljivo – razpršeni oblaki s soncem.
Na koncu bi se rada še zahvalila vsem mojim babikam , ki so se tako številčno udeležile moje poslovilne v petek. To, da je bilo super pa se lahko prepričate sami na www.manuela-volmajer.spaces.live.com .
Imejte se lepo in uživajte v pomladi, ki je bojda k vam že prišla…
Mislite kaj na mene in javite se kaj!
A plus et gros bisous!
m.
torek, 5. februar 2008
Končana so popotovanja hrabre Lucije in Manuele
V sredo, ko smo prispele smo si ogledale Marseille. Z Lucijo sva se odločili da Barbi, v času njenega obiska, pokaževa vsa najina najljubša mesteca na obali: Hyeres in Sanary sur mer in seveda Toulon Imele smo se odlicno. Čeprav sva se morali v četrtek že izselit iz najine sobice, smo zadnje dni našega erasmusa bivale v zelo lepem študentskem apartmaju, prav tako v campusu pri našemu prijatelju Gani.Vsak dan je bil poslovilen dan…V četrtek zadnja salsa, v petek zadnja čaga v študentu, v soboto so nama Kolumbijci naredili degustacijo njihove hrane (koruzne palačinke), Bradson naju je povabil na vodno pipo, v nedeljo Ricky na kosilo, ribo in hobotnico, ki ji je sam ujel, Vietnamka Minh na pečene banane in karaoke…Bilo je zelo lepo, nepozabno in zelo žalostno. Predvsem dejstvo, da zapuščam mesto in ljudi, ki so postali moji prijatelji… Nič več skupnega življenja z mojo Luc, najinih kavic, smejanja, klepetanja, potovanj…Nič več sončka, ki me zjutraj zbudi, sprehoda po zelenem campusu, vsakodnevnih obiskov in druženj v moji sobici…Nič več plesanja salse, animiranja vseh najinih prijateljev, organiziranja izletov… Ti štirje meseci so bili res nepozabni in nekaj boljšega kar se mi je zgodilo do zdaj. Sploh pa odločitev za Erazmus izmenjavo priporočam vsem in izkoristite kar se vam ponuja, ker to ostane za vedno del vas. Spoznaš tako slabe kot dobre stvari in ljudi. Vse to te pa samo utrdi in naredi močnejšega in boljšega. Naučiš se živeti v mešanici kultur, karakterjev, običajev... Postaneš strpnejši in tolerantnejši. Ugotoviš pa, da jih ni čez ljudi, ki te ves ta čas čakajo doma in se veselijo tvoje vrnitve; prijatelji in družina. Hvala vam vsem, ki ste skrbeli, da vas nisem pozabila :) in ste me pridno obveščali ves ta čas. Vse kar lahko še rečem je to, da je bila to za mene nepozabna in najboljša šola za nadaljnje življenje…
Hvala še enkrat in rada vas imam...
Kmalu me čaka nova preizkušnja... do takrat pa uživanje in druženje z vsemi vami!!
m.
Lizbona, Sintra
Zadnja dva dneva najinega junaškega popotovanja po Portugalski sva izkoristili za ogled Lizbone in bližnje vasice Sintra.
Prvi dan sva porabili za ogled pravljične vasice Sintra, ki je s svojimi številnimi gradovi, dvorci in vrtovi kot iztrgan list iz pravljice. Streljaj vstran od Lizbone in mestne vročine je že v davnih časih bila idealen kraj, kjer so počitnice preživljale plemiške družine. V 19. stoletju je bila center evropske romantične arhitekture, danes pa je del Unescove svetovne dediščine.
V centru vasice stoji Palacio Nacional, kraljeva rezidenca, nad njo pa se razprostira širen Parque Natural, v katerem so ostanki gradu Castelo de Mouros, nad njim Parque de Pena poln jezer, eksotičnih rastlin in dreves. V parku pa mogočna magična palača Palacio Naional de Pena, ki s svojo pisano fasado spominja na gradove iz pravljic. Preden sva 'prilezli' na vrh, s pomočjo prijaznih Brazilcev, ki so se naju usmilili in nama ponudili prevoz, ko so videli da sva se dejansko podali na tri km pot v hrib in obiskali vse te gradove in parke, sva se proti večeru odpravili v Lizbono. Prespali sva v zelo simpatičnem hostlu Poet, v samem centru mesta in se drugi dan podali odkrivat Lizbono.
Lizbona, glavno mesto Portugalske, leži na sedmih gričih in ob reki Tejo, ki se izliva v Atlantski ocean. Na griču Sao Jorge dominira mestu grad, s koder se razprostira čudovit pogled na mesto. Ob bregu reke je največji mestni trg Praca do Comercio. Lizbona je razdeljena na več mestnih četrti. Ena iz med njih je najstarejša Alfama, po kateri sva se peljali s tradicionalnim lizbonskim tramvajem št. 28. To je predvsem Arabsko obarvano območje z ozkimi, natrpanimi uličicami. Za zabave željne tako mlade kot stare je zanimiv Bairro Alto, zgodovinsko zanimiv pa je Belem, oddaljen 6km iz samega centra. To je kraj odkoder je 8.6.1497 izplul velik raziskovalec Vasco da Gama na dvoletno potovanje, kjer je odkril morsko pot do Indije, ki je pripomogla k bogatenju Portugalske. Ko se je Vasco da Gama vrnil je dal Dom Manuel I zgraditi samostan Mosteiro dos Jeronimos, v katerem so shranjeni njegovi posmrtni ostanki. Samostan je danes del Unescove svetovne dediščine, tako kot tudi Torre de belem, ki simbolizira Obdobje odkritij. Stolp, ki leži ob bregu reke, je v 16. stoletju služil kot obramba pred vhodom v lizbonsko pristanišče. Oba spomenika sta zgrajena v tipičnem manuelinskem slogu, poimenovanem po kralju Manuelu I., ki je vladal Portugalski v 16. stoletju.
Ob 500. letnici smrti Henrija Pomorščaka so postavili ogromen spomenik, blizu Torre de Belem, kjer so uprizorjeni slavni in pomembni možje Portugalske.
V poznih urah v torek zvečer sva se vrnili v Coimbro, kjer naju je čakala francoska večerja (Barbi je imela za cimra francoski par) in pot v Francijo.
Prvi dan sva porabili za ogled pravljične vasice Sintra, ki je s svojimi številnimi gradovi, dvorci in vrtovi kot iztrgan list iz pravljice. Streljaj vstran od Lizbone in mestne vročine je že v davnih časih bila idealen kraj, kjer so počitnice preživljale plemiške družine. V 19. stoletju je bila center evropske romantične arhitekture, danes pa je del Unescove svetovne dediščine.
V centru vasice stoji Palacio Nacional, kraljeva rezidenca, nad njo pa se razprostira širen Parque Natural, v katerem so ostanki gradu Castelo de Mouros, nad njim Parque de Pena poln jezer, eksotičnih rastlin in dreves. V parku pa mogočna magična palača Palacio Naional de Pena, ki s svojo pisano fasado spominja na gradove iz pravljic. Preden sva 'prilezli' na vrh, s pomočjo prijaznih Brazilcev, ki so se naju usmilili in nama ponudili prevoz, ko so videli da sva se dejansko podali na tri km pot v hrib in obiskali vse te gradove in parke, sva se proti večeru odpravili v Lizbono. Prespali sva v zelo simpatičnem hostlu Poet, v samem centru mesta in se drugi dan podali odkrivat Lizbono.
Lizbona, glavno mesto Portugalske, leži na sedmih gričih in ob reki Tejo, ki se izliva v Atlantski ocean. Na griču Sao Jorge dominira mestu grad, s koder se razprostira čudovit pogled na mesto. Ob bregu reke je največji mestni trg Praca do Comercio. Lizbona je razdeljena na več mestnih četrti. Ena iz med njih je najstarejša Alfama, po kateri sva se peljali s tradicionalnim lizbonskim tramvajem št. 28. To je predvsem Arabsko obarvano območje z ozkimi, natrpanimi uličicami. Za zabave željne tako mlade kot stare je zanimiv Bairro Alto, zgodovinsko zanimiv pa je Belem, oddaljen 6km iz samega centra. To je kraj odkoder je 8.6.1497 izplul velik raziskovalec Vasco da Gama na dvoletno potovanje, kjer je odkril morsko pot do Indije, ki je pripomogla k bogatenju Portugalske. Ko se je Vasco da Gama vrnil je dal Dom Manuel I zgraditi samostan Mosteiro dos Jeronimos, v katerem so shranjeni njegovi posmrtni ostanki. Samostan je danes del Unescove svetovne dediščine, tako kot tudi Torre de belem, ki simbolizira Obdobje odkritij. Stolp, ki leži ob bregu reke, je v 16. stoletju služil kot obramba pred vhodom v lizbonsko pristanišče. Oba spomenika sta zgrajena v tipičnem manuelinskem slogu, poimenovanem po kralju Manuelu I., ki je vladal Portugalski v 16. stoletju.
Ob 500. letnici smrti Henrija Pomorščaka so postavili ogromen spomenik, blizu Torre de Belem, kjer so uprizorjeni slavni in pomembni možje Portugalske.
V poznih urah v torek zvečer sva se vrnili v Coimbro, kjer naju je čakala francoska večerja (Barbi je imela za cimra francoski par) in pot v Francijo.
nedelja, 27. januar 2008
COIMBRA, Conimbriga, Figueira da Foz
V sredo popoldan sva prispeli po slabih dveh urah voznje iz Porta k Barbi v Coimbro. Nastanili sva se pri Barbi v 'Erazmus gradicku'. Pravljicna hiska stoji v samem centru studentskega dogajanja, tako zurerskega kot studijskega.
Coimbra, univerzitetno mesto, ki je skozi zgodovino veljalo za eno izmed prestiznejsih v Evropi in prvo na Portugalskem, uziva podoben sloves se danes. Studentje se vedno ohranjajo dolgoletne tradicije: obleceni v tradicionalne obleke ozivljajo stare obicaje. Obleke, ki jih nosijo s castjo skozi leta studija na koncu slavnostno unicijo in se tako simbolicno poslovijo od studentskih let. Prav tako posvetijo veliko pozornosti tudi brucom, ki jih z razlicnimi obredi sprejmejo medse. Znacilne so tudi studentske hise imenovane Republicas, ki delujejo na podoben nacin kot bratovscine. V njih biva poseben studentski spiritus... sobe in prostori nasploh so opremljeni zelo boemsko. Studenje, ki v njih bivajo, prirejajo razne obede in zabave na katere so povabljeni vsi. In seveda tudi mene je doletela ta 'cast' :). Z Barbi sva sli na njihovo zabavo. Prijazen Portugalec mi je razkazal celo hiso in mi predstavil njihovo zivljenje.
Univerza dominira na vrhu Coimbre, do katere vodi vec kot 200 stopnic. Obkrozena je s stevilnimi fakultetami. Ponasa se z bogato barocno knjiznico, v kateri je ohranjenih vec 200.000 knjig iz 16. do 18. stoletja. Knjige so se vedno na izposojo. Sama konstrukcija in materiali stavbe so ohranili knjige v tako dobrem stanju. Pred insekti, ki unicujejo papir pa jih varujejo netopirji naseljeni v sami zgradbi, ki le-te pobijajo.
Mestece je polno studentov, ki posedajo v lokalckih in se ucijo ob reki.
Dva dni sva to poceli tudi medvi. Barbi nama je prikazala svoje erazmus zivljenje... sli smo na kozarcek porta, caipirino, igrali biljard ter zurali z ostalimi erazmovci.
V soboto smo se odpravile na izlet v bljiznje anticno mestece Conimbrigo, kjer smo se sprehajale med ostanki rimskega mesteca in se s pomocjo Lucijine domislije, virtualno vracale v svet starih Rimljanov :) . Ogledale smo si tudi muzej, ki hrani izkopanine iz tega obdobja.
Nedelja je bila namejnjena obisku obmorskega mesteca Figueira da Foz. Sprehajale smo se po kilometerski pesceni obali vzdolz Atlantskega oceana, se slikale in se utrujene, od neprespane noci odpravile domov.
Jutri naju caka Lizbona in okolica, v sredo pa 'back to France', kjer se nama bo pridruzila se Barbi.
se nadaljuje...
V sredo popoldan sva prispeli po slabih dveh urah voznje iz Porta k Barbi v Coimbro. Nastanili sva se pri Barbi v 'Erazmus gradicku'. Pravljicna hiska stoji v samem centru studentskega dogajanja, tako zurerskega kot studijskega.
Coimbra, univerzitetno mesto, ki je skozi zgodovino veljalo za eno izmed prestiznejsih v Evropi in prvo na Portugalskem, uziva podoben sloves se danes. Studentje se vedno ohranjajo dolgoletne tradicije: obleceni v tradicionalne obleke ozivljajo stare obicaje. Obleke, ki jih nosijo s castjo skozi leta studija na koncu slavnostno unicijo in se tako simbolicno poslovijo od studentskih let. Prav tako posvetijo veliko pozornosti tudi brucom, ki jih z razlicnimi obredi sprejmejo medse. Znacilne so tudi studentske hise imenovane Republicas, ki delujejo na podoben nacin kot bratovscine. V njih biva poseben studentski spiritus... sobe in prostori nasploh so opremljeni zelo boemsko. Studenje, ki v njih bivajo, prirejajo razne obede in zabave na katere so povabljeni vsi. In seveda tudi mene je doletela ta 'cast' :). Z Barbi sva sli na njihovo zabavo. Prijazen Portugalec mi je razkazal celo hiso in mi predstavil njihovo zivljenje.
Univerza dominira na vrhu Coimbre, do katere vodi vec kot 200 stopnic. Obkrozena je s stevilnimi fakultetami. Ponasa se z bogato barocno knjiznico, v kateri je ohranjenih vec 200.000 knjig iz 16. do 18. stoletja. Knjige so se vedno na izposojo. Sama konstrukcija in materiali stavbe so ohranili knjige v tako dobrem stanju. Pred insekti, ki unicujejo papir pa jih varujejo netopirji naseljeni v sami zgradbi, ki le-te pobijajo.
Mestece je polno studentov, ki posedajo v lokalckih in se ucijo ob reki.
Dva dni sva to poceli tudi medvi. Barbi nama je prikazala svoje erazmus zivljenje... sli smo na kozarcek porta, caipirino, igrali biljard ter zurali z ostalimi erazmovci.
V soboto smo se odpravile na izlet v bljiznje anticno mestece Conimbrigo, kjer smo se sprehajale med ostanki rimskega mesteca in se s pomocjo Lucijine domislije, virtualno vracale v svet starih Rimljanov :) . Ogledale smo si tudi muzej, ki hrani izkopanine iz tega obdobja.
Nedelja je bila namejnjena obisku obmorskega mesteca Figueira da Foz. Sprehajale smo se po kilometerski pesceni obali vzdolz Atlantskega oceana, se slikale in se utrujene, od neprespane noci odpravile domov.
Jutri naju caka Lizbona in okolica, v sredo pa 'back to France', kjer se nama bo pridruzila se Barbi.
se nadaljuje...
sobota, 26. januar 2008
Portugalska
In ze je prisel torek in odhod na Portugalsko k Barbi. Po naporni noci na letaliscu in premrazenem spanju na zeleznih stolih prispeva ob 8 uri zjutraj v Porto (ze v drugem casovnem pasu, ura prestavljena za eno uro nazaj). Se vsedeva na metro, ki naju pripelje do centra mesta, odloziva prtljago na zelezniski postaji in se odpraviva na prvo odkrivanje mesta. Najprej seveda, da lahko sploh zaziviva greva na kavo na glavni aveniji, kjer nama prijazna natakarica postreze z gratis roglickom in nama zacaruna 'celih' 1.1e za kavo. Prvi šok! Nato se zacne najin popotovanje:
PORTO
Milijonsko mesto ob bregovih reke Douro navdusuje s svojo slikovito arhitekturo in ulicicami krizemkrazem. Pot sva zaceli na glavni zelezniski postaji Sao Bento, kjer so stene v glavnem vhodu 'polepljene' s s poslikanimi ploscicami v modri barvi, tipicno za Portugalsko. Te ploscice se imenujejo azulejos in za njih je znacilno, da so rocno poslikane in motivi na njih v modri barvi. Sprehodili sva se po aveniji Aliados, kjer so stavbe v slogu Francoske secesije iz 19.stoletja. Na vrhu se bogoti Mestna hisa, ki mene osebno spominja na dunajsko. Nato sva se povzpeli na 76m visok stolp Torre dos Clerigos, kjer sva opazovali prebujajoc Porto iz pticje prspektive. Vjugali sva po ulicicah navzdol vse do reke. Na poti so naju 'ustavlajle' cudovite cerkve in stavbe, ki pa v vecini samevajo in klicejo k prenovi. Prisli sva do predela, ki nosi duso zgodovine Porta, Ribeira. Nastavljali sva se zgodnemu soncku, se slikali in sprehajali ob reki ter opazovali domacine. Cez reko je speljan megalomanski dvoetazni most, ki ga je v 19. stoletju koncal ucenec Gustava Eiffla. Na vrhu je promet rezerviran za pesce in metro linijo. Telovadba po hribu nazaj gor, naju je pripeljala spet do zelezniske postaje. Pot sva nadaljevali po drugi strani in prisli do glavne nakupovalne ulice. Opazovali sva slascice v izlozbah in cene nasploh ter se cudili nizkim cenam (celo v primerjavi s Slovenijo, je vse zelo poceni). Utrujeni od potovanja in nenaspanosti sva se okrog 13 ure odpravili k Barbi v Coimbro.
se nadaljuje...
četrtek, 24. januar 2008
Predzadnji vikend na 'Obali'
V soboto dopoldan sva se odpravili na krajsi izlet v bljiznje obmorsko mestece Sanary sur mer. Vreme je bilo ze skoraj poletno, kar sva izkoristili za lezanje na 'klopci' in soncenje. Ceprav je mestece skoraj vasica, so ulicice polne pisanih trgovinic in majhnih kavarnic in restavracij. Streljaj vstran se razprostira dobrih 500m dolga pescena plaza Bonnegrace, ki povezuje Sanary s sosednjim mestecem.
Zvecer so nam (se Anglezinji Harriette) erazmovci pripravili poslovilno vecerjo, ki se je nadeljevala v bljiznem disku Fashion room. V slovo so nam podarili naso uokvirjeno skupinsko sliko in italijanki sta spekli torto. Vsak je pripravil kaksno jed za prigriznit. Lucija je spekla palacinke, ki so seveda sle za med.
V nedeljo sva popoldan preziveli s Kolumbijci. Najtamlajsi izmed njih, 17. letni Cristian naju je povabil k sebi na kosilo. Z bratom zivita v stanovanju blizu plaze, kjer imajo lastniki stanovanj skupinski bazen, tenis igrisce in se kaj bi se naslo. Seveda sva kuhali me2 in tako nahranili celo cetico fantov :). Po kosilu smo igrali oz me2 sva poskusali igrati tenis in pink ponk. Utrujeni od dvourne hoje (avtobusi v to smer ob ne nedeljah ne vozijo) sva kaj kmalu zaspali.
Ponedeljek in torek sta minila predvsem v pripravah za Portugalsko in dolgo 12 urno potovanje. Letalo sva imeli v sredo ob 6uri zjutraj zato sva sli na pot ze v torek zvecer in noc preziveli na letaliscu.
Se zadnjic sva sli na tecaj francoscine in se poslovili od Madame Omdhal, ki je bila ena izmed boljsih profesoric sploh. Naucila nas je mnogo zanimivih in za zivljenje v Franciji uporabnih reci.
In zdaj Vive le Portugal!!
Adeus e ate logo! :) ('Nasvidenje do naslednic')
m.
Zvecer so nam (se Anglezinji Harriette) erazmovci pripravili poslovilno vecerjo, ki se je nadeljevala v bljiznem disku Fashion room. V slovo so nam podarili naso uokvirjeno skupinsko sliko in italijanki sta spekli torto. Vsak je pripravil kaksno jed za prigriznit. Lucija je spekla palacinke, ki so seveda sle za med.
V nedeljo sva popoldan preziveli s Kolumbijci. Najtamlajsi izmed njih, 17. letni Cristian naju je povabil k sebi na kosilo. Z bratom zivita v stanovanju blizu plaze, kjer imajo lastniki stanovanj skupinski bazen, tenis igrisce in se kaj bi se naslo. Seveda sva kuhali me2 in tako nahranili celo cetico fantov :). Po kosilu smo igrali oz me2 sva poskusali igrati tenis in pink ponk. Utrujeni od dvourne hoje (avtobusi v to smer ob ne nedeljah ne vozijo) sva kaj kmalu zaspali.
Ponedeljek in torek sta minila predvsem v pripravah za Portugalsko in dolgo 12 urno potovanje. Letalo sva imeli v sredo ob 6uri zjutraj zato sva sli na pot ze v torek zvecer in noc preziveli na letaliscu.
Se zadnjic sva sli na tecaj francoscine in se poslovili od Madame Omdhal, ki je bila ena izmed boljsih profesoric sploh. Naucila nas je mnogo zanimivih in za zivljenje v Franciji uporabnih reci.
In zdaj Vive le Portugal!!
Adeus e ate logo! :) ('Nasvidenje do naslednic')
m.
petek, 18. januar 2008
Prave pocitnice
Ceprav sva danes ugotovili, da se na tako dolgih pocitnicah ni bila nobena od naju, sva dejansko brez obveznosti komaj od zacetka tega tedna. Izpiti so za nama (obcutki bolj tak-tak, vsaj iz moje strani) in slabo vreme tudi. Ta teden sva predvsem pocivali in uzivali. Sli sva malo po razprodajah :), v kino (prvic v 3mesecih) gledat fracoski film, ki je bil zelo ok in malo na izlet.Sli smo Lucija in Eric (prijatelj iz Guadaloupa) v obmorski mesteci Antibes in St. Raphael. Vreme je bilo cudovito; soncek in celih 15 stopinj.
V Antibes smo se sprehodili po starem delu mesta, skozi provansalsko trznico, po obzidju vse do plaze. Lucija je, impresionirana nad Alpami, ki so se videle v ozadju, nardila sto in eno sliko cudovite pokrajine. Res je zanimivo videt kombinacijo gorovja pokritega s snegom in se prehajat po obali. Naslednji postanek je bil v malo bolj turisticnem mestecu St. Raphael, ki pa glede na letni cas, res ni mogel ponuditi tega kar bi sicer lahko. Naredili smo turo po obali in mestu ter se rahlo utrujeni vrnili domov.
Dan sva zakljucili s standardno salso v 113. Ceprav sem plesala samo enkrat, sem ugotovila da sem doma premalo vadila :) in skoraj pozabila korake.
Danes sva se sprehodile do najinega mesteca La Garde in ugotavljale, da kako je to zanimivo, da ko se clovek navadi, integrira ter spoji z okolico, mora it. Sprehajali sva se z bagetko pod roko, mimojdocim pomagali in dajale direkcije, pozdravljali znanance...
Jutri imamo 'poslovino' zabavo z erazmovci in najinimi prijatelji...;(
Se vam se javim kaj preden grem na Portugalsko!
Amusez-vous bien et gros bisou!
m.
sreda, 9. januar 2008
Spet na toplem :)
Po dooolgem casu se spet malo javaim, da vam povem kako je biti spet nazaj, dalec od doma, kjer ni zime ne mraza, kjer ze cvetijo marjetice :).Prispeli sva v nedeljo, brez zapletov, po planu. Doziveli temperaturni sok, se aklimatizirali in se zaceli s polno paro ucit, da nadoknadiva za 3 mesece nazaj, ko sva bile na 'pocitnicah'. V petek in ponedeljek imava izpita in upava, da bo za naju kaj lazje :).
Drugace pa je bila vrnitev, po pocitnicah doma med domacimi, zelo drugacna, kot pa takrat ko sva prisli sem prvic. Zdaj nisva sli vec v neznano, z zeljo po novih spoznanstvih in odkrivanju novega. Pot ze poznava, na vse nenavadno sva se ze navadili, veva kje bova spali in s kom se bova druzili.
Ostali so nama se dobri trije tedni erazmus zivljenja pol pa vrnitev v 'realnost' :). Po izpitih bova ga izkoristile na polno, pogledali kar se je za pogledat ostalo, obiskali Barbaro in jo gostili za nekaj dni. Ceprav vem da bo minilo ko 'sus', ze komaj cakam da pridem domov. Kajti vse lepo se enkrat mora koncati, da se lahko zacne na novo se boljse!
Do takrat se vam se kaj javim, da vam porocam o dogodivscinah Lucije in mene :).
Lepo bodite in naj vas soncek greje...(dokler ga se imate:))!
A bientot et gros bisou!
m.
Naročite se na:
Objave (Atom)
