The best time of my life

Ceprav se moja erazmus izmenjava se ni koncala, lahko priznam da so bili ti trije mesci na Azurni obali nekaj lepsega kar se mi je zgodilo do zdaj. Med drugim so bili to naj produktivnjsi meseci mojega zivljenja…naucila sem se ogromno novih stvari: jezika, razlicnih kultur, spoznala ogromno razlicnih ljudi, sklenila mnoga prijateljstva, ter se napolnila s pozitivizmom in veseljem.
Zdaj, ko vam to pisem sediva na zelezniski postaji v Benetkah in cakava vlak za Ljubljano, ki pride sele cez dve uri…Pot domov je bolj ali manj naporna po neprespani noci in tednu zabav. Potujeva ze od 5h zjutraj in v Lj prispeva sele ob 2h. Ceprav se ze zelo veseliva, da vidiva vse vas doma, ki naju cakate, sva hkrati zalostni, ker veva da se pocasi poslavljava od najinega skupnega zivljenja in da zapuscava kraj in ljudi, ki so postali del naju.
Zadnji teden najinega bivanja v kampusu je bil predvsem zaznamovan z poslovilnimi zabavami. Za vedno je odsla najina prijateljica Spanka Paula, s katero smo se zabavale na polno. Postala je tretja Slovenka, Luc se je z njo pogovarjala kar v slovenscini :). Bile smo glavne pobudnice za zabave in zadnje, ki smo jih zapustile. Zato: 'Pauli te echamos de menos y sin ti la fiesta no sera lo mismo!'
V sredo sva pripravili drugo 'slovensko' zabavo in skuhali vino. Bilo bol malo erazmovcev, prisla pa je soseda Minh iz Vietnama, Amine iz Tunizije, kolumbijcki, Paula, RJ…caga je bila super, tako kot tudi vino :).
Vceraj je bila se zadnja poslovilna zabava pred pocitnicami…
Najini obcutki so zelo mesani…prevec sva vzljubili najino skupno zivljenje, najine prijatelje, campus, mestece predvsem pa klimo in soncek, ki ti daje energijo! Vracava se v mrzlo Slovenijo, kjer pa naju cakajo topli ljudje!

Upam, da se kaj vidimo in brez pomisleka me poklici, da gremo na kavo!

Bizous!
m.

Slikice

Ze dva tedna se trudim objavlat slike in mi ne uspe...mislim da je spaces stran v okvari :(

Jejeje, docakala obiske

Prejsnji konec tedna je bil Slovenski vikend. Na obisku sva imele 5 Slovencev… prisli so Lucijini prijatelji in nama popestrili vikend.
V cetrtek sem peljala Tino in Petro na naso standardno salso, kjer sta ocarale Kolumbijce. V petek smo plesali v ritmih zouka, glasba ki se je 'rodila' predvsem v francoskih kolonijah z znacilnim afro-ritmom. Povabil nas je najin sosed Bredston, ki prihaja iz Madagaskarja.
V soboto smo se odpravili na izlet v Nico in filmsko mestece Cannes. Lucijin prijatelj Enej, Bosanec, ki prihaja iz Osla nas je popeljal po Azurni obali.
V Nici smo se sprehodili po Angleski promenadi, ki vodi vzdolz Angleskega zaliva. Zgradili so ga za premozne angleske prebivalce Nice, da so se lahko nemoteno sprehajali ob obali. Pot nas je vodila v stari del mesta, ki je poln ozkih ulicic, kavarnic in zivahnih trznic. Nova pridobitev Nice je moderen tramvaj, ki je zacel voziti pred mescem dni. Na poti domov smo se ustavili v Cannesu, kjer smo se poslikali pred Festivalno dvorano in plazo La Croisette, kjer je letos letoval tudi Mr. Bean.
Zvecer smo praznovli rojstni dan nasega Chrisa in kolumbijca Jonathana. Nedelja je bil zopet dan za izlet. Ker smo imeli avto smo se odpravili na dve uri oddaljen kanjon reke Verdon, ki je druga najgloblja soteska takoj za ameriskim Velikim kanjom. Nismo imeli ravno srece z vremenom in se bencina nam je skora zmanjkalo zato smo se hitro odpravili. Res je pa tudi da smo bili malo utrujeni od caganja skoraj vsak vecer.
V ponedeljek sem pa koncno docakala prihod mojega obiska. Prisla je Jasna, zato upam, da mi je oprosceno za zamudo na blogu. Ta teden se torej nadaljujejo potovanja po Azurni obali. V sredo smo se odpravile v Monaco. Druga najmanjsa drzavica na svetu, ki se razprostira na 2km2 nas je navdusila. Staro mestece, kjer stanuje knezja druzina z ozkimi ulicami in s hisami je pravo nasprotje novejsemu delu, kjer prevladujejo visoke stavbe in drage trgovine. Sprehodile smo se po progi Formule 1 in se slikale pred slavnim kazinojem. Postanek pred odhodom je bila spet Nica. Nica ponoci... posladkale smo se s palcinko, se sprehodile po trgovinicah in se pozno zvecer vrnile domov.
Danes smo sli Jasna, Filippo in jaz v Saint Tropez. Ce primerjam s svojim prvim obiskom, je bilo tokrat zelo malo ljudi oz skoraj nic, s tem da pa je bilo zelo lepo vreme.
Rahlo utrujene se pocasi odpravljamo na salso. Na zdravje s kozarckom sangrije!

Se kmalu vidimo…
A plus! Bizous od Jasne in mene

Pocasi prihajam domov...

Karto sva ze kupili! Z veliko truda prijaznega delavca, smo uspeli rezervirat vse vlake za v Slovenijo. Prestopit morava zal 4krat vendar bova doma v roku 13ih ur.
Prejsnji konec tedna smo 'ziveli' predvsem ponoci. V cetrtek standardna salsa v baru 113, v petek, po slabi uri hoje prispeli pred disko, ki je bil ze pred vhodom poplavljen z mularijo...vztrajali dobre pol ure, se predali in noc nadaljevali z igro biljarda. Sobota, veliki finale, diskoteka Fashion room, do jutranjih ur...dobra ura spanca in na praznik vina v Bandol :))
Bandol, majhno obmorsko letovisko mestece na Azurni obali, ki vsako leto prvo nedeljo v decembru prireja praznik vina. Vse kar moras placati je 4e za kozarec in potem se zacne 'pokusina'. Postavljeni so majhni sotorcki, kjer se ustavljas in pijes kolikor zmores...Bilo nas je 6 punc. Moja Luc je ostala doma, ker se je zbudila, ko smo se mi ze odpravljali :) Druzbo mi je delala spanka Paula, ki je postala najina druzica, odkar je zapustila svojo druzino pri kateri je pazila otroke in se preselila v nas dom. Obedvi neprespani in se 'vcerajsnji' sva se izognili sotorckom in sli na sprehod po plazi.
Kot kaze plan tega tedna se nam obeta podobna situacija...:) Ceprav v cetrtek pridejo Lucijini obiski, kar pomeni da bo se boljse. Pricakujeva Tino, Petro, Jaka in Eneja. Kaj pa je z mojimi obiski :(?

Drugace pa se ze vse mestece pripravlja na prazike, bozicni sejem se je ze zacel...edino kar manjka je sneg.

Kako se pa imate vi? Kaj kaj pocnete?

Aja pa se to, 23.1 greva k Barbi na Portugalskooooo!!!! jeeee!!

pridni bodite in pisite mi kaj

jaz vas ze pogresam in se mallloooo...

bizous

Potepanja po Provansi

Arles 23.11

Ce se le da z Lucijo lepe dneve vikendov izkoristiva za potovanja. Navduseni kot sva, nama uspe navdusit se ostale Erazmovce. Tokrat sva prvic potovali se s sestimi: Tino (Anglija-Spanija), Paulo (Spanija), Paolo, Michelo, Filippom in Fabijom (Itlija). Imeli smo se super ter videli veliko, ceprav je pihal mrzel mistral zelo znacilen za Arles
Mestece ob Roni, bogato z arhitekturnimi ostanki iz rimsko-anticnih casov, je skozi stoletja navdusevalo poete in umetnike, med drugimi tudi Vincenta Van Gogha. V casa njegovega bivanja v Arlesu so nastala stevilna znana dela, kot npr. Cafe-terrasse, Place du Forum Arles. Znano je tudi to, da si je prav tu odrezal levo uho in bil zdravljen v bolnisnici (danes imenovana Espace Van-Gogh), kjer je danes arhiv mesta, sola za literarne prevajalce ter mnoge knjigarne. Ogledali smo si tudi Amfiteater, zgrajen leta 80 pred J.C., namenjen gladiatorskim igram, ki je lahko sprejel ok. 20000 gledalcev. Z vrha se razprostira precudovit pogled na mestece in reko. Pot nas je vodila do Les Alyscamps d'Arles, anticnega pokopalisca, do anticnega gledalisca, ki ga se prenavljajo, ter do Konstantinovih term, kjer pa je bolj malo kaj ohranjenega. Naso ekskurzijo smo zakljucili z vroco cokolado in palacinkami.

V nedeljo pa sva sli, na povabilo Slovenke Olge, ki zivi in studira v Toulonu in njenega fanta na izlet po zahodni obali Azurne obale. Prva tocka je bila majhna turisticna vasica Castellet, ki s svojimi trgovinicami in slikovito arhitekturo privablja ljudi. Njena lega na majhnem hribcku je ponudila cudovit pogled na jesensko obarvano pokrajino in na vinograde. Baje prav tukaj pridelujejo najboljse Provansalsko vino. Naslednja postojanka so bile Calanques, najvisje morske pecine v Evropi. Bozansko! Pravi raj za fotografe in za naju z Luc, da sva se lahko malo nastavljali. Kasneje sva zvedeli, da prav tukaj snemajo raznorazne reklame, predvsem za avtomobile. Iz vrha smo pozdravili mestece Cassis, kamor cez vikend zahajajo Marseljcani. Nekaj podobnega kot Portoroz za Ljubljancane, z razliko da imas v tem mestecu celo kaj za videt.
Domov sva prispeli v vecernih urah zadovoljni kot se nikoli. Se enkrat se morava zahvalit Olgi in njenemu fantu, da sta naju tako zelo lepo 'gostila' in nama razkazala okolico. Bilo je super.

In se novosti iz sveta faks: v petek smo imeli pri predmetu Knjizevnost 16. stol. kratek pregled znanja. Ceprav se nisva nic kaj ucili sva vseeno sli poskusit najino sreco. Lucija se je trudila in pisala, jaz sem se trudila prepisovat od nje, nakar je do naju prisel profesor in nama dal evro za kavo ter rekel da nama ni potrebno pisat tega testa. Ko bi bilo pri nas tako!! Hvala profesorju ker kava je bila res dobra.

Bizous
m.

Live from France...

Ce spremljate kaj dogajanja po Evropi, ste verjetno zasledili, da se v tem casu po Franciji dogajajo raznorazne manifestacije. Od stavke javnega prometa, delavcev…in seveda studentov. Znano je, da je so francozi ze skozi zgodovino vsako nestrinjanje z zakoni, vlado itd. izrazali z demonstracijami. Samo na tak nacin so dosegli, da so se stvari spremenile. Baje so nezmozni se dogovorit s pogajanji zato raje 'grozijo' s stavkami. Zaceli so delavci javnega prometa. Ze dobra dva tedna pa se tudi studentje borijo za boljse pogoje. 'Zal' pri nas v Toulonu niso nic kaj uporniski, razen v sredo sta v znak strajka bili zaprti knjiznica in rastavracija :) medtem ko so predavanja potekala normalno :). Toliko o aktualnih dogodkih.
Drugace pa sva z Luc v torek zvecer priredili 'mini' slovensko festico. Skuhali sva vino in povabili 20 najinih prijateljev. Podrli smo rekordno stevilo oseb v sobi 2m krat 3m. Vsi smo bili 'naklaceni' v moji sobi in morem priznat da je bilo kar lustno. Tam kjer si bil si moral stat ali sedet nepremico. Zvedeli sva da imajo podobno pijaco tudi v Spanij, ceprav tam zgejo vino z ognjem in dodajo vec sladkorja. Najino vino je bilo odlicno. Poslusali smo pa seveda tudi slovensko glasbo.
Novo je tudi to, da se nama je uspelo po mesecu dni vpisat na telovadbo. Opravit sva morali namrec zdavniski pregled. Tako da zdaj hodiva dvakrat na teden na FAC (nas tnz-trebuh, noge, zadnjica :)).

A bientot et bizous a tous!

m.

Marseille 17.11

Po nenacrtovani spremembi vikend plana sva se z Luc v soboto odpravile na izlet v Marseille. Slabo uro voznje z vlakom iz Toulona, sva v zgodnjih popoldanskih urah prispeli v drugo najvecje Francosko mesto in 'baje' tudi najnevarnejse. Veliko francozov naju je svarilo, da naj ne hodiva sami, da je nevarno, dosti mafije itd. Vendar me2 pogumni kot sva in ze navajeni na vse hudo, sva sli vseeno. Priznam, da ni ravno Ljubljana kar se tice varnosti, namrec policaji se sprehajajo v spremstvu vojakov, oborozenih z velikimi pistolami. Do 'Vieux port' – starega pristanisca, centra mesta, sva se peljali z metrojem. Imajo samo dve metro liniji, kar je malo za skoraj dva milijonsko mesto. Sprehod po mestu naju je pripeljal do katedrale Major zgrajene v bizantinsko-rimskem slogu. Pot sva nadaljevali vzdolz pristanisca, v katerem je 'parkiranih' 3000 ladij. Izkoristile sva cudovito vreme in nebo brez oblacka za 'photoshooting' in res, uspelo nama je napraviti cudovite slike, kot za na razglednice. Od dalec, na ok. 160m nadmorske visine sva videli mogocno baziliko Notre-Dame de La garde, ki naju je prisilila, da sva kot dve 'debeli nemski turistki' odpravili do nje s turisticnim vlakcom. Drugi razlog za vlakec je bil cas, ki naju je ze malo preganjal in kratkost dneva. Kljub hrabrosti se nisva hoteli v temi potikati po mestu. Na koncu sva ugotovili, da se nama je to zelo splacalo, kajti iz samega vrha je cudovit panoramski pogled na celo mesto in prav tako bazilika, zgrajena v rimsko-bizantinskem stilu, te ne pusti ravnodusnega. Na samem vrhu stolpa bazilike se dviga 20m v visino zlata Devica z Jezusom, ki blagoslavlja mesto. Res cudovit izlet in cudovito mesto! Pot domov je tako kot ponavadi trajala dlje casa kot pa sam izlet. Poleg tega, da imajo franoske zeleznice trenutno 'strajk' , zadnji bus iz Toulona do campusa pelje ob 21.40.

V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…

Bizous et a bien tot!

m.

Kaj pa se tu dogaja!?

Clovek bi mislil, da se po nekaj casa bivanja v tuji dezeli navadis na 'cudne' stvari in da jih po nekem casu vec ne opazis, ampak to kar se pa dogaja tukaj pa zdalec presega vse meje. Kot prvo tako 'cudno stvar' naj omenim nasega drugega najstarejsega erazmovca, ki je kljub svojim 28 letom se vedno v prvem letniku. To je skot Jay, ki ima enega izmed fetisov zenske gole-bose noge. Prigoda je sledeca: srecujeva ga ponavadi v kuhinji, kjer naju najprej 'mastno' poljubi na lica in nato deli komplimente, kot so da imava lepe noge, cevlje, nogavice…vse lepo in prav dokler naju enega lepega dne ne zaprosi da naj si sezujeva cevlje in nogavice, ker je on 'radoveden' kaksne so najne noge. Jaz totalno zgrozena skorajda zakricim da ne da to ni normalno, Luc pa skoraj v nezavest. Isto se je namrec zgodilo cehinji nekaj dni prej, ki pa ni reagirala kot me2, ampak nardila kar jo je prosil in ji nato 'ovohaval' noge!!!!!!!! Mislim, kaj se pa tu dogaja! Moja boga Luc, ki se ji je clovek ves ta cas smilil, ker je tako osamljen in ker se nihce ne druzi z njim, ni mogla priti k sebi se dva dni za tem.

Drugi 'zanimiv' dogodek, je bilo srecanje s predsednikom univerze. Znano je da se zelo rad promovira in da se hoce cim boljse integrirat v studentsko okolje. Obiskuje predavanja, ustavlja studente po kampusu itd. Z Luc sva ga srecali ze nekaj tednov nazaj, ko sva smejoce in 'kricece' hodile proti knjiznici. Gospod ves vesel, da vidi vesele in nasmejane studentke, naju ustavi in vprasa kdo sva in kaj studirava. Poveva da sva erazmovki in on predstavi 'svoje velicanstvo'. V sredo pa ga srecam sama, na poti do faksa. Gospod me pregleda od glave do pete, me sprasuje kdo sem bla bla bla in mi da vizitko, da naj mu posljem sms, da greva na 'kozarcek', da mu podrobneje predstavim Slovenijo in da mu bom v pomoc pri vzpostavljanju povezav z nasimi fakultetami. Haha Kaj takega se seveda ne bi pri nas nikoli zgodilo!

Drugace pa se je v tem casu nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov. V petek 9.11 smo imeli intenacionalno srecanje, kamor so bili povabljeni tudi ambasadorji nekaterih drzav. Slovenskega zal ni bilo sem pa zato jaz predstavila naso drzavico in povedala misel Paula Valery v slovenscini in dala 'medalijo' enemu afriskemu konzolju. Po utrujajoci konferenci se je noc nadaljevala s cago v Toulonu pri nasem tutorju Chrisu. Bilo nas je okoli 30, erazmovci, neerazmovci-kolumbijci, francozi… Med vikendom sem pa predvsem pocivla in si polnila baterije.

Na faksu se je ze zacelo zelo zares, 26.11 imava prvi kolokvij. Drugace pa sva se ze zelo dobro vkljucile v okolje in pocasi zacenjama dojemat, da nisva vec na pocitnicah.
Vreme se je malo poslabsalo, ni vec pomladnih temperatur, piha burja mistral. Zacelo se je tudi praznicno okrasevanje in novoletne lucke ze svetijo.

Vceraj je tudi snezilo, vendar samo toliko da nas je malo zazeblo.

Avignon 2.11

Ceprav 31. 10 v Franciji ni praznicni dan sva mi2 kot zavedni Slovenki cel dan pocele nic. Francozi ne praznujejo dneva reformacije, ampak ameriski praznik Hallowen. Zvecer nam je nasa organizacija pripravila skupinsko drsanje v bljiznjem drsaliscu. Za prvega novembra pa smo se namesto na pokopalisce raje odpravili na plazo, kjer sta se Marija in Elliott celo kopala. Me2 pa sva namakali noge v morje in se nastavljali soncku. Naslednji dan je bil namenjen ogledu Avignona.

Avignon, v 14. stoletju sedez rimokatoliske cerkve, danes atraktivna turisticna tocka in prizorisce vsakoletnega gledaliskega festivala, privablja mnozice, ki si zraven Papeske palace ogledajo se most cez reko Rono, Pont d'Avignon. Papeska palaca, najvecja gotska zgradba v Evropi, ki se razprostira na celih 15 000 m2 ne pusti ravnodusnega nobenega obiskovalca. Pogled iz samega vrha seze dalec na okolico. Po prostranih sobanah naju je vodil audio-vodic, ki pa je bil iz prostora v prostor bolj dolgocasen in manj razumljiv.
Na veliko Lucijino veselje sva sli pogledat tudi Le pont d'Avignon. To naj bi bil prvi most zgrajen cez neukrotljivo reko Rono. Legenda pravi, da je mali pastircek Bénezet slisal glas, ki mu je velel zgraditi most. Angel ga je popeljal do mesta, kjer naj bi le-ta stal. Kjub temu, da so ga imeli mescani za norcka, mu je uspelo prepricati oblasti za gradnjo. V 17.stoletju je bil zaradi silnega narascanja reke porusen. Taksen je ostal do dandanes. Most pa ima poleg legende tudi svojo pesem, katera naju je tako navdusila, da sva posneli celo »spot«. Po ogledu mestnega parka, kjer sva malo pozirali pred idilicno okolico, sva se odpravili domov.

Elliott in Marija sta naju po dobrem tednu studentskega zivljenja zapustila. Moram priznati, da sta se zelo dobro zlila z okoljem in spoznala vec ljudi kot midve v tako kratkem casu.
V soboto sem spoznala tudi francosko kulturo zuranja. Sli smo namrec v disco 'Dolce vita', ker je vstopnina celih 15evrov. V Franciji trenutno prevladuje obdobje techno glasbe, na katero plesejo prav poseben ples, ki pa se od pesmi do pesmi sploh ne razlikuje. Tako da lahko vidis v enem komadu vse gibe, ki jih potem ponavljajo cel vecer. Ceprav je bila vecina prisotnih moskga spola in je bila izbira res velika, me s svojimi gibi ni mogel nihce premamiti. Skoda, pa tako sem si zelela ucitelja techno gibov.

V nedeljo sva sli v Toulon na praznik kostanjev in se tako spominjali na vse vas doma, ki se veselo sladkate z njimi ze celo jesen. Privoscili sva si pecene, palacinko s kostanjevim namazom in kupili sva jih 'celo kilo' za mrzle vecere.

To so bile najine pocitnice, kaj pa vi? Kaj ste poceli med prazniki? Kaj se dogaja kaj 'doma'?

Soncne pozdravcke v mrzlo Slovenijo in a plus…!

Bisous od naju ;)

m. in l.

Aix-en-Provence 30.10

Rojstno mestece velikega umetnika 19. stoletja Paula Cezanna je danes prava Meka za studnete s svojimi ulicicami in majhnimi trgci polnimi lokalckov za posedanje. Izven mestne gnece se v majhnem vrtu skriva umetnikov atelje v katerem je ustvaril svoja najvecja dela – npr.Velike kopalke. Po veliki zaslugi dveh americanov, ki sta kupila to posestvo je atelje ohranjen taksen kot je bil. V njem so vidni slikarjevi pripomocki s katerimi si je pomagal pri ustvarjanju in ohranjena so nekatera njegova dela. Obiska vreden je na novo prenovljen muzej Granet, ki hrani mnoga dela italijanskih, flamskih in francoskih umetnikov. Vreden ogleda je tudi Pavillon Vendome, posestvo s francoskim parkcem s 'zfriziranimi cipresami'. Ujeli smo market cvetja in bolsji sejem. Najina gosta sta se navdusevala nad francosko gastronomijo –sline so se jima cedile pred vsako pekarno, polno razno raznih dobrot iz kruha in peciva ter seveda nad Pastissom – janezevo zganje.

V ponedeljek smo imeli sir piknik med borovci v campusi, zvecer pa fete de la crepes s cidre – palacinka party s jabolcnim mostom. Uradno smo imenovali tudi kraljico palacink. Ta naziv si je prisluzila Lucija, ki mi ze ves cas najinega bivanja v Franciji pece slastne palacinke.

Pocitnice so tu

In en mesec odkar sem sla…kako hitro gre ta cas, kar izmika se…
Upam, da me niste prevec pogresali med tem casom, ko sem malo zanemarila svoj blog?! Nic kaj tako zanimivega se ni zgodilo vse do petka, ko sem izvedela da sem dobila, po veliki zaslugi moje prijateljice Julci, tromesecno prakso v Evropskem parlamentu v Bruslju pri Slovenski poslanki Ljudmili Novak. Zacnem v mesecu aprilu 2008. Jupi!!! Ceprav se se sploh ni prav zacelo moje erazmus zivljenje, se ze zelo veselim tudi Bruslja :). To bom imela spet kaj za pripovedovat in za napisat…ampak zdaj pa Vive la France!
Torej pocitnice so se ze zacele, student je prazen, dvigalo ne dela, vsi so spakirali in sli, kampus je mrtev :) Me2 pa v pricakovanju obiskov in izletov. Vceraj sta prisla Lucijina sestra Marija in njen fant Eliot, v torek pa pricakujemo se Jasno. Tedenski plan izletov in ogledov je ze sestavljen, samo se potrdilo od vremena cakam, da nam bo dobro sluzil. Ta vikend je bil spet zelo pomladen in upam da bo cel teden tako. Torej kaksen je nas plan: Nica, Cannes, Marseilles, Avignon, Aix-en-Province, okolica in plaze Toulon in se kaj, ce bo le cas dopuscal. To vam bom imela dosti za povedat in za pokazat :) Se ze veselim!
Drugace pa sva z Lucijo v petek zacele s tecajem salse, kjer nas migat ucijo kolumbijci ;) Veliko casa sva tudi v knjiznici, kjer se pocasi privajava na ucenje :).

Cez vikend sva izkoristili toplo in soncno vreme ter se malo potepali po plazah...Danes smo bili pisana druscina stirih razlicnih narodnosti (tri slovenke, american, nizozemka in kolumbijka) in z enim skupnim jezikom - anglescino :)

Kako je pa kaj pri vas? Kaj se kaj dogaja v Sloveniji, razen volitev? Kako je kaj vas studij?

Lepo se imejte in vam kmalu spet kaj napisem!

Bizuox

Paul Signac, Saint Tropez

Slikica, ki me je prevzela :).

Saint Tropez in Mont Faraon

Po malo bolj susnem tednu, kar se mojega pisanja tice, se vam ponovno javljam z obilo novic. Kot ze veste sva se v soboto odpravili na izlet v Saint Tropez, ki je od Tulona oddaljen dobrih 70km. Startali sva zgodaj zjutraj in okrog desete ure prispele v pocitnisko mestece slavnih in bogatih. Vreme nama ni bilo ravno naklonjeno ampak sva upale na boljse, kot se je na koncu izkazalo. Po sprehodu po salvnem pristaniscu, kjer vsi, ki nekaj veljajo in tudi nekaj 'malega' imajo, 'parkirajo' svoje vile na motorni pogon in jih razkazujejo konkurenci. Sprehod sva nadaljevali do Cittadele, kjer sva poslikali St. Tropez iz visav. Po obvezni okrepcitvi, kavi in tropeski torti - la tarte tropezianne, sva sli v muzej Anonciade, kjer so razstavljena dela poinlilistov, ekspresionistov in se drugih umetnikov, vecinoma na temo Saint Tropez. Namrec ravno v Sant Tropezu so zacetki nekaterih umetniskih smeri 20. stoletja. Umetnike je privabljala pitoreskna pokrajina obsijana s soncem ki pa je midve, zal zaradi ogromnih temnih oblakov, ki so prekrivali nebo in mesto, nisva mogli podoziveti. Na koncu naju je domov pregnal dez in mraz. In se malo zgodovine: mestece je ime dobilo po italijnskem menihu, ki je obglavljen po narocilu cesarja Nerona, v colnu priplul do pristanisca, kjer se danes bohotijo mogocne ladje.

Zvecer smo imeli z erazmovci tematsko vecerjo. Kuhali sta italijanki, spagete karbonara s predjedjo (zelo preprosto ampak zelo okusno) mozarela na krekerjih Tuc :). Hrana je bil zelo dobra, zamisel za to vecerjo pa se boljsa :) Kmalu bova na vrsti midve....

Danes, v nedeljo sva pa z Lucijo organizirali skupinski izlet na 'goro' Mont Faraon(600m - ne vem sicer ce je to ze gora, ampak tako jo tu imenujejo) z gondolo. Bilo nas je 12 erazmuvcev. Voznja z gondolo traja samo dobrih 10 min, je pa pogled iz nje cudovit: vidi se cel Toulon, pristanisce in bljiznji otocki Azurne obale. Ceprav tudi danes ni bilo prave svetlobe, kljub soncku ki se je boril iz oblakov, se je videlo zelo dalec. Sli smo si tudi pogledat muzej Pomorske vojske in izkrcanaj vojaske mornarice. V casu svetovnih vojn je Toulon veljal za najvecjo vojasko pristanisce . Malo manj zanimiva stvar za mene, ampak ker je pac vecina bila za...

Ker sem vam zadnjic delala 'luste' naj vam zdaj povem se to, da se je temperatura spustila iz 26 stopinj na dobrih 15. Snega sicer se ni :) je pa tudi k nam ze prisla jesen.

To bi blio za zdaj vse... si tipkamo kmalu!

Bonne soiree!

m.

Kaj pocnem...

Sedim v kniznjici in razmisljam, kaj naj vam napisem...ceprav imam dan zapolnjen do vecera se stvari pocasu umirjajo. Predavanja postajajo cedalje bolj resna, pri vecini od predmetov ze pisejo kolokvije. Jaz hodim predvsem na predavanja iz francoske knjizevnosti in jezika ter spansko prevajanje (iz spj v frj) in morem rect, da so vsa zelo zanimiva, profesorji pa kot profesorji :). Hodim tudi na tecaj francoscine kot tuji jezik. Povprecno imam 4ure predavanj na dan preostanek dneva pa izkoristim za:
- pohajkovanje po bljizni okolici
- shoppingiranje v bljiznem centru :)
- druzenje z erazmovci in francozi
- cvekanje z Lucijo in smejanju najinim norcijam in oslarijam
- ucenje pogovorne francoscine :) (predvsem nama gredo dobro iz ust razni pivski izrazi, ker to se najbolj derejo, ko so pijani pa se veckrat ponovijo in si zato tudi lazje zapomnima:)))
... drugače pa pocasi postaja dan enak dnevu podobno kot pri vseh vas...Ko se pocasi navadis na okolje in spoznas vse okoli sebe ni vec tolko vznemirljivih stvari, kot jih je bilo na zacetku.
Cez tocno teden dni se nam zacnejo pocitnice, zato vas vse se enkrat lepo vabim na obisk. Ceprav tudi k nam prihaja jesen, imate zdaj edinstveno priloznost za beg pred snegom. Tukaj se soncek se vedno ne da in vztraja, kljub vetru, ki pocasi odnasa listje z dreves. Toliko, da vas se malo bolj zamika, vceraj smo imeli celih 26 stopin! Tak lep dan sva z Lucijo izkoristile za voznjo s pomorskim busom in sle na izlet na bljiznji polotocek. Bilo je cudovito: azurno modra barva morja, umazano beli pesek in sonce so kljub vetru privabljali pogumne 'mame' za sončenje zgoraj brez :)
Jutri pa naju caka en in edini Sain Tropez! nadaljevanje sledi...

A plus... bizous!

Malo pa vas ze pogresam... ;)

m.

Week-end

Za mano je ze drugi vikend bivanja v Franciji in prav ne morem verjeti kako mineva ta cas... Cez dva tedna imam za prve pocitnice in se dobra dva meseca pa bom ze doma.
Pripovedovala sem vam o tam, kako vec ali manj vsi vedo za Slovenijo ali pa so za njo ze vsaj slisali in da tisti malo bolj pouceni vedo celo za Ljubljano...no, so pa tudi taki, ki se jim sanja ne, kaj to sploh Slovenija je. V roku par dni sta se zgodili dve zelo smesni stvari: 1. V pet. na predavanju francoske knjizevnosti naju zelo prijazen profesor predstavi razredu in pove od kod sva. Pove par stvari o Slovenji, med drugim tudi o nasi kratki vojnici, in vprasa enega studenta katero je glavno mesto nase drzavice. Po kratkem premisleku korejnak korajzno odgovori da Oslo!!!!! hahaha Drugi tak dogodek se je pa zgodil v sob. zvecer, ko smo zbrani Erazmovci na nasem stalnem mestu pri studentu malo druzili. Pridruzi se nam ena francozinja, ki ji ni moc oprostiti, pa ceprav je spila kozarcek ali dva. Pogovarjali smo se o jezikih in beseda nanese tudi na slovenscino. Nakar ta nase francoska mademoiseille vprasa: Qu'est-ce qu'est le sloven? / Kaj je to slovenscina??? haloooo!!!!
Aja bila se je tretja ampak ta je delno opravicljiva: tudi to sem vam ze govorila, da naju ogovarjajo sami ne pravi fantje, no in ta je bil eden izmed njih. Srecamo se pred dvigalom in pogumen mladenic nacne pogovor: kdo sma, kaj studirama bla bla bla in med drugim spet beseda na Slovenijo...sprasuje naju o vizi, o razmerah doma in se opravici, da naju to sprasuje; on je namrec iz Maroka in ne pozna nase drzave, ker je samo vodovodar...Simpaticno :).

Drugace pa je bilo ta viken spet zelo toplo in sonco, zato sva izkoristli oba dneva za izlete na bljiznje plaze. Med drugim sva obiskale surfersko plazo, videle flamingote, spet sle na trdnjavo in prehodile dobro uro hoje do Plage de Monaco. Vecino casa sva preziele na avtobusih ali pa za cakanje le-teh, ker namrec med vikendi vozijo zelo poredko in ne vsi.

V petek smo se erazmovci, na veliko veselje Lucije, odpravili v Karaoke bar, ki pa je bil na zalost zaprt. Preostal nam je se samo Bowling center v nasi bljizini in na koncu smo igrali biljard. V soboto smo imeli 'degustacijo' raznih mesanih alkoholnih pijac, ki so znacilne za ta del Francije kot sta l'hipocratie- rdece vino s poprom, medom, cimetom in klincki in le pastis- janezovo zganje. :)
In se nekaj o mojih opazanjih: kot verjetno vecina od vas ze ve, da se francozi, ko se srecajo dvakrat poljubijo na lica. Vse lepo in prav ampak ko to nardita dva moska...malo smesno ampak se navadis. No in, da se pohvalim tudi me2 z Lucijo sva'not'. Na zacetku nama je bilo malo smasno ampak pocasi se navajas, da ceprav cloveka vidis drugic sta obvezna dva bizousa :).
Zanimivo je tudi v kuhinji, kjer srecujava samo fante, ki pridno kuhajo pa ceprav zelo cudne stvari in predvsem na zelo cuden nacin (toast v ponvi za palacinke, ze pripravljene ocvrte stvari brez olja...) . Ampak vseeno vse cesitke!

Slikice si pa lahko pogledate na www.manuela-volmajer.spaces.live.com!

A plus!

m.

Prvo predavanje, prva erazmus zabava...

Pa začnimo lepo po vrsti...torej srečanje internacionalnih študentov v torek je minilo brez večjega pomembnega dogodka, z naslednjim dnevom pa se je začelo najino pravo študentsko življenje. Uspelo se nama je vpisat (niti malo se ne morejo primerjat z našim-filofaks vpisom sploh kar se tiče organizacije). Trajalo je verjetno dobrih 20min s čakanjem vred, s tem da izdajo štud. kartico na 'licu mesta' in še slikajo te :). No, ni toliko pomemben ta vpis, koliko je pomembno to, da sva končno dobili to 'modro kartico' brez katere tukaj ne moreš bit študent. Ta kartica je namreč potrebna za vse, za hrano, za dostop do multimedije in knjižnice in seveda najbolj pomembne stvari za naju, za dostop do wifi povezave.. Ampak 'to good to be truth', kartica rabi 2 do 3 dni da se aktivira, tako da zdaj še vedno sedim v McDonaldu, da vam lahko sploh kaj napišem...upam da do sobote bo :) .

Drug zanimiv dogodek, še posebej za naju, je bil mini 'izletček' v bljižno mestece Hyeres. Začel se je s skoraj enourno zamudo avtobusa in ko je končno le prišel je bilona njem prostora še samo za dve osebi. Jaz hitra kot sem, skočim na bus brez Lucije, čofer zapre vrata pred njenim nosem in se jaz sama odpeljem v neznano :). No, pol je prišla za mano še ona z naslednjim busom. Navdušeni nad ponudbo mesta (pisane uličice, drevoredi palm, park poln rož in eksotičnega rastlinja, razvaline gradu na visoookem hribu in še lepši razgled na stari del mesta, bližnje soline in morje v daljavi) in odločeni, da sem pa se še bova kdaj vrnili, če ne zaradi drugega pa zaradi prepolnega antikvarijata knjig. Omembe vredno je to, da ko sva se nič hudega sluteč spuščali iz gradu v mesto sva bili zasledovani od transvestita v usnjeni minici in mrežastih 'štumfih', ki še zdaj ne veva od kod se je znašel, ker namreč razen dreves in razvalin tako visoko ni bilo ničesar :) smešen prizor, še posebej (za naju) ironičen, ker naju tu napadajo sami čudaki, od fantkov iz osnovne šole do smešnih ljudi iz gozda :)) Ampak, še vedno čakava na pravega :))

Utrujene od dolge vožnje (mislim da smo šli skozi vse vasi na Azurni obali) se vrneva v campus. Med kuhanjem čaja v naši skupni kuhinji, se spoznava z erazmus špankama, ki naju povabita na 'fete' (čago po domače :)). Bilo super, spoznali vse erazmovce in tudi tiste, ki bi to radi bili :) Imamo tutorja, žal enega samega vsi, ki bo skrbel za nas v času našega bivanja v campusu. Pozna pa vse bivše slo. erazmuse, ki so bili v Toulonu in celo par slovenskih besed :)) Danes pa smo imeli prvo (ne pivsko) srečanje , kjer sva bili z Lucijo sami med 20 do 30 Kitajci in Vietnamci :)) Postali sva tako slavni (ker sma pač bile edine ne azijke), da so naju kasneje vstavljali (azijci) na cesti in naju ogovarjali :))

Aja in še predavanje: bilo je kul, razumele vse :) čeprav počnejo malo težje stvari pri slovnici, kot jih mi. Nisva se mogli načudit kakšen hrup in galama je med predavanjem. Gospa prof. je morala prav prosit za pozornost, na koncu pa je bila že čisto iz sebe in je zelo povzdignila glas...:) so pa drugače vsi zelo prijazni, ko poveva kdo pač sva in naju lepo povabijo na njihova predavanja :). Aja, vsi dragi moji francisti, na našem oddelku (Lettres Modernes) imajo v vetrini Pintaričevo knjigo izdano pri pariški založbi, ki v prodaji stane celih 50e!!! Tako, da prosim vsi na njegova predavanja, ker ga tukaj vsi zelo spoštujejo in zakaj ga ne bi še mi!!!

ok zdaj pa morem it...na erazmus čago :))

Lepo bodite vsi pa hvala za komentarje in ker tako lepo sodelujete z mano. Obljubim, da bom jaz tudi še tako naprej...

bisous et a plus tot!!

m.

Začenja se študij

Hja, kaj novega?! To, da se ljudje tu se kopajo in polezavajo na plazi...si predstavljas vonj po kremi za soncenje in morju oktobra?? No, zelo prijetn vonj, ko se zavedas kje dalec so ze tvoje poletne pocitnice na morju :).
O zivljejnju v studentu nic kaj novega razen tega, da se pocai polni in da sva koncno odkrili kuhinjo, eno samo v devet nadstropnem studentu. Sprehod po campusu v casu predavanj je zelo zanimiv, predvsem pa nekaj novega za mene, ki tega nisem vajena od prej... Ta nas campus je kot kamp na morju med borovci in palmami. Vse kar rabis je v njem...
In se nekaj o vtisih, ki jih pusca mesto in ljudje...malo sem opazovala mlade po mestu in morem priznat, da sem zelo zaprepadena nad tem koliko otrok se zbira na ulici oz. trgih. Zbirajo se v skupinice in pocnejo vragolije. Vsi so obleceni po isti modi, suskava trenerka popravljena v bele sportne zokne, nike-shoxi in sitl kapa na frzurco :) ne morem si pomagat da tega ne bi opazla...aja pa se ena napaka, to da Toulon nima 700.000 preb. ampak samo ok. 200 000, kar da cisto drugo sliko. Je namrec zelo obvladljivo mesto in se ne mores kar tak zgubit. Prehodis in vidis ga v enem dnevu. Ima pa tudi pomorsko bus linijo :)
Drugace pa je zanimivo tudi to, da naju imajo tukaj za spanki :) in ko poveva o kod dejansko sva, vsi omenijo Ljubljano in nas ne mesajo s slovaki. :)

p.s.: Ju3 imamo srecanje erazmusov...se ze veselim! :)

Bonne soiree et a bientot!

bizous
m.

Kot po maslu...

Javljam se vam iz Mcdonalda v blizini campusa... kljub njegovi modernosti v sobi nimam interneta :( Moja tolazba je ta, da bom zdaj vsaj kaj nardila za faks in pocela druge bolj produktivne stvari...
Torej, kot sem omenila ze bivam v studentskem domu. Stvari se odvijajo, proti pricakovanju, boljse kot po planu. Francozi so tudi, proti pricakovanju, zelo prijazni in z nama lepo ravnajo. Sobo sva dobili brez najmanjsega zapleta in to takoj. Ceprav sva nastanjeni v devetem nadstropju, je v studentu dvigalo, ki pa kljub manjsim okvaram, deluje. Vcasih se pa zgodi da morava iti pes in prehodit celih 152 stopnic. Sobica je zelo lusna, majhna in s cudovitmi razgledom na trdnjavo, borov gozdicek in industrijsko shopping cono. Vsaka ima svojo koplanico in majhen hladilnik, za kaj druga pa vec ni prostora. Tak da vsi potencijalni kandidati za obisk, pridite v paru ali pa sami in boste spali z mano v postelji :))... Drugace pa je vzdusje v domu se precej mirno in do zdaj sma opazili da prevladujejo fantje (yes!):) ...toliko o domu...
Drugace pa sva danes malo raziskovali okolico, mestece La Garde v katerem je najina univerza (kakih 30 min voznje z busom od Toulona) , Le Pradet in bljizno obalo. Okolica je zelo mediteranska: majhne vasice in mesta, kjer sivka se vedno cveti. Kot na sliki kaksnega impresionista! Vreme je cudovito, prezivljam namrec drugo poletje: povprecna temp. 26c, soncno z rahlim vetricem! Idealno za raziskovanja in potepanja...Torej kdaj prides???

A bientot!
In soncen pozdravcek!

m.

p.s.: Vec slikic je na ogled na: manuela-volmajer.spaces.live.com!

Salut de Toulon!

Koncno prispela! Po zacetnih zapletih se stvari odvijajo po nacrtih....
No pa zacnimo... zacelo se je s 40min zamudo vlaka ze v Lj tako da sma, delno tudi zaradi 'overload' prtljage, zamudile vlak za v Milano in tako naslednjega v Nico in tako .... no, ampak prijazna seniora v Italji nama je pomagala pri menjavi kart in tako sma na koncu prispele v Toulon s 3urno zamudo... Zapletlo se je tudi pri taksiju, kajti zaradi najine prtljage (no bodimo odkriti zaradi moje) se nisma mogle 'zbasat' v avto. In tako je prisel en in rekel 'vous etez les filles avec le bagage?' torej 'Ve dve sta ti dve s 'prtljago'? ... :) Peljal naju je do hotela, kjer sma bile namescene v 3. nadstropje brez dvigala...:) zutraj sma se zbudile z 'rahlimi' bolecinami v misicah in jaz s prehladom :( no ampak to nama ni vzelo elana in sma po croissant-u in cafe au lait-u sle na lov za novim hotelom... zdaj sma prav tako namesceni v 4. nadst. vendar najina prtljaga pociva v skladiscu hotela :) in se wifi imava.
No pa se par besed o mestu, kjer je, kot kaze se oktobra poletje... temperatura danes je namrec 26c, ljudje so pa v sandalih in v kratkih rokavih...Ima ok. 700 000 preb. in je fascinantno! Pravo mediteransko mesto, cisto ob morju, preplavljeno z majhnimi trgci in palmami :) Ljudje so, za enkrat se, prijazni, in pripravljeni pomagat :) Zdaj pa grema se pogledat do najinega 'campusa' in faxa... A bientot!
lep pozdravcek iz Toulona in se slisimo!!!

bisous m.

Čas odhoda

No in je le prišel z moje strani zelo težko pričakovani čas odhoda v Toulon... Ostala sta samo še dva dni da uredim vse stvari in spakiram vso prtljago. In samo dva dni, da se poslovim od vseh vas...
Priznam, da zdaj pa me že malo daje predodhodna panika in rahlo domotožje, pa čeprav še sploh nisem šla. In prav zaradi domotožja sem se odločila da s pomočjo tega bloga ostanem v stiku z vsemi vami, ki me boste z vašim sodelovanjem spominjali na dom. Jaz obljubim, da se bom potrudila in vas obveščala o vsem kar se mi bo dogajalo v Franciji, vas pa prosim, da me obveščate kaj se dogaja pri vas.
Torej, si tipkamo... aja če pa bo imel kdo slučajno željo po mojem glasu in obrazu pa sem na msn-ju in skype-u, opremljena s slušalkami in kamero ;)
moj msn stik: manuela_volmajer@hotmail.com
Lepo se imejte vsi! Jaz se definitivno bom!!

P.S.: Babike moje, hvala za soboto, bilo je SUPER!