ponedeljek, 3. avgust 2009
Še zadnjič iz Grenobla
Čeprav se že počasi 'prislovenjam', so spomini na pretekli zelo prekratek mesec še vedno zelo sveži.
Zadnji teden pod Alpami je minil s svetlobno hitrostjo.
Zadnja aktivnost pri kateri sem ostala je bila vožnja s kajakom po jezeru Bois de Francais. Zame je bil to prvi stik s kajakom in morem reči, da je bila zelo zanimiva izkušnja. Razen težav s smerjo vožnje, drugih nisem imela :). Fajn smo se naigrali in nasmejali.
Naslednji dan, v četrtek smo imeli kar dva 'večera'. Začeli smo z 'mednarodno kuhinjo', kar je pomenilo, da je vsak prinesel, skuhal, spekel dobrote iz svoje države... in sledila je pojedina: pizza, chips in coca-cola iz ZDA, pašta iz Italije, dobrote iz Kenije, Azije, Španije, Francije in seveda slastno dobri sirovi štrukli iz Slovenije. Improvizacijsko narejeni v pičlih 2 urah in pojedeni v 30min. Za konkurenco francoskim vrhunskim vinom smo postregli še z miš-mašom in bambusom :). Sledil je 'disko' v patiju našega faksa do jutranjih ur.
V petek popoldanski izlet na Vercors, enega izemed treh planot, ki obkrožajo Grenobel. Pogorje Vercors spada med Predalpe katerih značilnost je da so samo destruktivne: kar pomeni da jih čez par miljon tisoč let več ne bo - erozija je namreč kriva, da se iz leta v leto njihova velikost manjša :) (strokovno povedano).
No, mi smo se ustavili v smučarskem letovišču Villard de Lans, pomanjšani Postojnski jami Grotte de Choranche, kjer se ponašajo z našimi človeškimi ribicami ter v kraju Pont en Royans, katerega značilnost so viseče hiške, ki rastejo iz skale nad reko.
V soboto je sledil izlet v Lyon, tretje največjo francosko mesto. Leži ob sotočju reke Rone in Saone, ki ločita mesto na stari srednjeveški in nov moderni del ter srednji tako imenovan 'skoraj otok'- Presqu'Ile. Celodnevni izlet se je začel s sprehodom skozi sobotni market, ogled katedrale Saint-Jean ter vzpon z gondolo do dvonadstropne bazilike na grič Fourviere. Vzpust mimo ostankov rimskega mesta, sprehod po starem Lyonu med zgradbami in uličicami polnimi gostilnic in trgovinic, ki jih med seboj povezujejo tuneli imenovani traboules. Še sprehod po 'novem' Lyonu in popoldanski počitek v parku oddaljenim 10 min: Parc de la Tête d'Or. Čudovit kraj za poroke (videli smo jih najmanj 10), za ležanje na travi, za vožno s čolničkom po jezeru, za vikend piknike, za... V glavnem, č u d o v i t o.
Nedelja, dan za kopanje v jezeru Bois de Francais. Do tja pa kolesarjenje... Sem že omenila, da je Grenobel raj za kolesarje? Več kot 10km kolesarske ceste okol in okol mesta. V bistvu, sploh ne rabiš avta, ker se da vsepovsod prit s kolesom, no, razen na gore ne :).
Nov teden, novi podvigi in avanture... ostalo jih je bolj malo pa še ti so bili obarvani z žalostjo zaradi bližajočega se prehitrega odhoda. V ponedeljek nam je naša kraljica palačink Lucija naredila veliko veselje in je celo pozno popoldne pekla palačinke za ne malo lačnih glav. Porabili smo 14 jajc, 1,5l mleka in 1kg moke!
Sreda veliki finale, no ne še cisto: Soiree internationale (medkulturni večer), kar je pomenilo predstavitev držav. Mi (14 Slovencev od teh 1 fant) smo se domisli zelo izvirne predstavitve. Predstavili smo našo deželico kot kurnik v katerem živi en petelin in 13 kur. Ta kokošnjak je naredil cel spektakel. Plesali smo polko, peli Marko skače, nazdravljali na En hribček bom kupil in izkoristili čudovit glas Marjete, ki je zapela Zdravljico. Po uspehu sicer nismo prekašali Kenijcev z njihovim izvirnim afriškim nastopom, plesom in glasbo, smo pa vseeno poželi velik aplavz in ogreli publiko.
V četrtek je pa šlo za res: bil je poslovilni večer, disko žur do jutranjih ur v patiju faksa (ja, meni je to ful fascinantno, žur na faksu :)). Še pred tem pa sva s Kajo pripovedovali slovensko ljudsko pravljico v francoščini. Bilo je v sklopu ateljeja, ki smo si ga izbrali.
Petek še zadnji prelet Grenobla, slovo od vseh skritih kotičkov, gostilnic, trgovinic, ljudi...
Au revoir la France et a bientot!
Sobota, 17h dolgo potovanje do doma...
In zdaj spet doma...za kako dolgo? Za vedno ;)
Zadnji teden pod Alpami je minil s svetlobno hitrostjo.
Zadnja aktivnost pri kateri sem ostala je bila vožnja s kajakom po jezeru Bois de Francais. Zame je bil to prvi stik s kajakom in morem reči, da je bila zelo zanimiva izkušnja. Razen težav s smerjo vožnje, drugih nisem imela :). Fajn smo se naigrali in nasmejali.
Naslednji dan, v četrtek smo imeli kar dva 'večera'. Začeli smo z 'mednarodno kuhinjo', kar je pomenilo, da je vsak prinesel, skuhal, spekel dobrote iz svoje države... in sledila je pojedina: pizza, chips in coca-cola iz ZDA, pašta iz Italije, dobrote iz Kenije, Azije, Španije, Francije in seveda slastno dobri sirovi štrukli iz Slovenije. Improvizacijsko narejeni v pičlih 2 urah in pojedeni v 30min. Za konkurenco francoskim vrhunskim vinom smo postregli še z miš-mašom in bambusom :). Sledil je 'disko' v patiju našega faksa do jutranjih ur.
V petek popoldanski izlet na Vercors, enega izemed treh planot, ki obkrožajo Grenobel. Pogorje Vercors spada med Predalpe katerih značilnost je da so samo destruktivne: kar pomeni da jih čez par miljon tisoč let več ne bo - erozija je namreč kriva, da se iz leta v leto njihova velikost manjša :) (strokovno povedano).
No, mi smo se ustavili v smučarskem letovišču Villard de Lans, pomanjšani Postojnski jami Grotte de Choranche, kjer se ponašajo z našimi človeškimi ribicami ter v kraju Pont en Royans, katerega značilnost so viseče hiške, ki rastejo iz skale nad reko.
V soboto je sledil izlet v Lyon, tretje največjo francosko mesto. Leži ob sotočju reke Rone in Saone, ki ločita mesto na stari srednjeveški in nov moderni del ter srednji tako imenovan 'skoraj otok'- Presqu'Ile. Celodnevni izlet se je začel s sprehodom skozi sobotni market, ogled katedrale Saint-Jean ter vzpon z gondolo do dvonadstropne bazilike na grič Fourviere. Vzpust mimo ostankov rimskega mesta, sprehod po starem Lyonu med zgradbami in uličicami polnimi gostilnic in trgovinic, ki jih med seboj povezujejo tuneli imenovani traboules. Še sprehod po 'novem' Lyonu in popoldanski počitek v parku oddaljenim 10 min: Parc de la Tête d'Or. Čudovit kraj za poroke (videli smo jih najmanj 10), za ležanje na travi, za vožno s čolničkom po jezeru, za vikend piknike, za... V glavnem, č u d o v i t o.
Nedelja, dan za kopanje v jezeru Bois de Francais. Do tja pa kolesarjenje... Sem že omenila, da je Grenobel raj za kolesarje? Več kot 10km kolesarske ceste okol in okol mesta. V bistvu, sploh ne rabiš avta, ker se da vsepovsod prit s kolesom, no, razen na gore ne :).
Nov teden, novi podvigi in avanture... ostalo jih je bolj malo pa še ti so bili obarvani z žalostjo zaradi bližajočega se prehitrega odhoda. V ponedeljek nam je naša kraljica palačink Lucija naredila veliko veselje in je celo pozno popoldne pekla palačinke za ne malo lačnih glav. Porabili smo 14 jajc, 1,5l mleka in 1kg moke!
Sreda veliki finale, no ne še cisto: Soiree internationale (medkulturni večer), kar je pomenilo predstavitev držav. Mi (14 Slovencev od teh 1 fant) smo se domisli zelo izvirne predstavitve. Predstavili smo našo deželico kot kurnik v katerem živi en petelin in 13 kur. Ta kokošnjak je naredil cel spektakel. Plesali smo polko, peli Marko skače, nazdravljali na En hribček bom kupil in izkoristili čudovit glas Marjete, ki je zapela Zdravljico. Po uspehu sicer nismo prekašali Kenijcev z njihovim izvirnim afriškim nastopom, plesom in glasbo, smo pa vseeno poželi velik aplavz in ogreli publiko.
V četrtek je pa šlo za res: bil je poslovilni večer, disko žur do jutranjih ur v patiju faksa (ja, meni je to ful fascinantno, žur na faksu :)). Še pred tem pa sva s Kajo pripovedovali slovensko ljudsko pravljico v francoščini. Bilo je v sklopu ateljeja, ki smo si ga izbrali.
Petek še zadnji prelet Grenobla, slovo od vseh skritih kotičkov, gostilnic, trgovinic, ljudi...
Au revoir la France et a bientot!
Sobota, 17h dolgo potovanje do doma...
In zdaj spet doma...za kako dolgo? Za vedno ;)
Naročite se na:
Objave (Atom)
