Arles 23.11
Ce se le da z Lucijo lepe dneve vikendov izkoristiva za potovanja. Navduseni kot sva, nama uspe navdusit se ostale Erazmovce. Tokrat sva prvic potovali se s sestimi: Tino (Anglija-Spanija), Paulo (Spanija), Paolo, Michelo, Filippom in Fabijom (Itlija). Imeli smo se super ter videli veliko, ceprav je pihal mrzel mistral zelo znacilen za Arles
Mestece ob Roni, bogato z arhitekturnimi ostanki iz rimsko-anticnih casov, je skozi stoletja navdusevalo poete in umetnike, med drugimi tudi Vincenta Van Gogha. V casa njegovega bivanja v Arlesu so nastala stevilna znana dela, kot npr. Cafe-terrasse, Place du Forum Arles. Znano je tudi to, da si je prav tu odrezal levo uho in bil zdravljen v bolnisnici (danes imenovana Espace Van-Gogh), kjer je danes arhiv mesta, sola za literarne prevajalce ter mnoge knjigarne. Ogledali smo si tudi Amfiteater, zgrajen leta 80 pred J.C., namenjen gladiatorskim igram, ki je lahko sprejel ok. 20000 gledalcev. Z vrha se razprostira precudovit pogled na mestece in reko. Pot nas je vodila do Les Alyscamps d'Arles, anticnega pokopalisca, do anticnega gledalisca, ki ga se prenavljajo, ter do Konstantinovih term, kjer pa je bolj malo kaj ohranjenega. Naso ekskurzijo smo zakljucili z vroco cokolado in palacinkami.
V nedeljo pa sva sli, na povabilo Slovenke Olge, ki zivi in studira v Toulonu in njenega fanta na izlet po zahodni obali Azurne obale. Prva tocka je bila majhna turisticna vasica Castellet, ki s svojimi trgovinicami in slikovito arhitekturo privablja ljudi. Njena lega na majhnem hribcku je ponudila cudovit pogled na jesensko obarvano pokrajino in na vinograde. Baje prav tukaj pridelujejo najboljse Provansalsko vino. Naslednja postojanka so bile Calanques, najvisje morske pecine v Evropi. Bozansko! Pravi raj za fotografe in za naju z Luc, da sva se lahko malo nastavljali. Kasneje sva zvedeli, da prav tukaj snemajo raznorazne reklame, predvsem za avtomobile. Iz vrha smo pozdravili mestece Cassis, kamor cez vikend zahajajo Marseljcani. Nekaj podobnega kot Portoroz za Ljubljancane, z razliko da imas v tem mestecu celo kaj za videt.
Domov sva prispeli v vecernih urah zadovoljni kot se nikoli. Se enkrat se morava zahvalit Olgi in njenemu fantu, da sta naju tako zelo lepo 'gostila' in nama razkazala okolico. Bilo je super.
In se novosti iz sveta faks: v petek smo imeli pri predmetu Knjizevnost 16. stol. kratek pregled znanja. Ceprav se nisva nic kaj ucili sva vseeno sli poskusit najino sreco. Lucija se je trudila in pisala, jaz sem se trudila prepisovat od nje, nakar je do naju prisel profesor in nama dal evro za kavo ter rekel da nama ni potrebno pisat tega testa. Ko bi bilo pri nas tako!! Hvala profesorju ker kava je bila res dobra.
Bizous
m.
torek, 27. november 2007
četrtek, 22. november 2007
Live from France...
Ce spremljate kaj dogajanja po Evropi, ste verjetno zasledili, da se v tem casu po Franciji dogajajo raznorazne manifestacije. Od stavke javnega prometa, delavcev…in seveda studentov. Znano je, da je so francozi ze skozi zgodovino vsako nestrinjanje z zakoni, vlado itd. izrazali z demonstracijami. Samo na tak nacin so dosegli, da so se stvari spremenile. Baje so nezmozni se dogovorit s pogajanji zato raje 'grozijo' s stavkami. Zaceli so delavci javnega prometa. Ze dobra dva tedna pa se tudi studentje borijo za boljse pogoje. 'Zal' pri nas v Toulonu niso nic kaj uporniski, razen v sredo sta v znak strajka bili zaprti knjiznica in rastavracija :) medtem ko so predavanja potekala normalno :). Toliko o aktualnih dogodkih.
Drugace pa sva z Luc v torek zvecer priredili 'mini' slovensko festico. Skuhali sva vino in povabili 20 najinih prijateljev. Podrli smo rekordno stevilo oseb v sobi 2m krat 3m. Vsi smo bili 'naklaceni' v moji sobi in morem priznat da je bilo kar lustno. Tam kjer si bil si moral stat ali sedet nepremico. Zvedeli sva da imajo podobno pijaco tudi v Spanij, ceprav tam zgejo vino z ognjem in dodajo vec sladkorja. Najino vino je bilo odlicno. Poslusali smo pa seveda tudi slovensko glasbo.
Novo je tudi to, da se nama je uspelo po mesecu dni vpisat na telovadbo. Opravit sva morali namrec zdavniski pregled. Tako da zdaj hodiva dvakrat na teden na FAC (nas tnz-trebuh, noge, zadnjica :)).
A bientot et bizous a tous!
m.
Drugace pa sva z Luc v torek zvecer priredili 'mini' slovensko festico. Skuhali sva vino in povabili 20 najinih prijateljev. Podrli smo rekordno stevilo oseb v sobi 2m krat 3m. Vsi smo bili 'naklaceni' v moji sobi in morem priznat da je bilo kar lustno. Tam kjer si bil si moral stat ali sedet nepremico. Zvedeli sva da imajo podobno pijaco tudi v Spanij, ceprav tam zgejo vino z ognjem in dodajo vec sladkorja. Najino vino je bilo odlicno. Poslusali smo pa seveda tudi slovensko glasbo.
Novo je tudi to, da se nama je uspelo po mesecu dni vpisat na telovadbo. Opravit sva morali namrec zdavniski pregled. Tako da zdaj hodiva dvakrat na teden na FAC (nas tnz-trebuh, noge, zadnjica :)).
A bientot et bizous a tous!
m.
nedelja, 18. november 2007
Marseille 17.11
Po nenacrtovani spremembi vikend plana sva se z Luc v soboto odpravile na izlet v Marseille. Slabo uro voznje z vlakom iz Toulona, sva v zgodnjih popoldanskih urah prispeli v drugo najvecje Francosko mesto in 'baje' tudi najnevarnejse. Veliko francozov naju je svarilo, da naj ne hodiva sami, da je nevarno, dosti mafije itd. Vendar me2 pogumni kot sva in ze navajeni na vse hudo, sva sli vseeno. Priznam, da ni ravno Ljubljana kar se tice varnosti, namrec policaji se sprehajajo v spremstvu vojakov, oborozenih z velikimi pistolami. Do 'Vieux port' – starega pristanisca, centra mesta, sva se peljali z metrojem. Imajo samo dve metro liniji, kar je malo za skoraj dva milijonsko mesto. Sprehod po mestu naju je pripeljal do katedrale Major zgrajene v bizantinsko-rimskem slogu. Pot sva nadaljevali vzdolz pristanisca, v katerem je 'parkiranih' 3000 ladij. Izkoristile sva cudovito vreme in nebo brez oblacka za 'photoshooting' in res, uspelo nama je napraviti cudovite slike, kot za na razglednice. Od dalec, na ok. 160m nadmorske visine sva videli mogocno baziliko Notre-Dame de La garde, ki naju je prisilila, da sva kot dve 'debeli nemski turistki' odpravili do nje s turisticnim vlakcom. Drugi razlog za vlakec je bil cas, ki naju je ze malo preganjal in kratkost dneva. Kljub hrabrosti se nisva hoteli v temi potikati po mestu. Na koncu sva ugotovili, da se nama je to zelo splacalo, kajti iz samega vrha je cudovit panoramski pogled na celo mesto in prav tako bazilika, zgrajena v rimsko-bizantinskem stilu, te ne pusti ravnodusnega. Na samem vrhu stolpa bazilike se dviga 20m v visino zlata Devica z Jezusom, ki blagoslavlja mesto. Res cudovit izlet in cudovito mesto! Pot domov je tako kot ponavadi trajala dlje casa kot pa sam izlet. Poleg tega, da imajo franoske zeleznice trenutno 'strajk' , zadnji bus iz Toulona do campusa pelje ob 21.40.
V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…
Bizous et a bien tot!
m.
V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…
Bizous et a bien tot!
m.
Kaj pa se tu dogaja!?
Clovek bi mislil, da se po nekaj casa bivanja v tuji dezeli navadis na 'cudne' stvari in da jih po nekem casu vec ne opazis, ampak to kar se pa dogaja tukaj pa zdalec presega vse meje. Kot prvo tako 'cudno stvar' naj omenim nasega drugega najstarejsega erazmovca, ki je kljub svojim 28 letom se vedno v prvem letniku. To je skot Jay, ki ima enega izmed fetisov zenske gole-bose noge. Prigoda je sledeca: srecujeva ga ponavadi v kuhinji, kjer naju najprej 'mastno' poljubi na lica in nato deli komplimente, kot so da imava lepe noge, cevlje, nogavice…vse lepo in prav dokler naju enega lepega dne ne zaprosi da naj si sezujeva cevlje in nogavice, ker je on 'radoveden' kaksne so najne noge. Jaz totalno zgrozena skorajda zakricim da ne da to ni normalno, Luc pa skoraj v nezavest. Isto se je namrec zgodilo cehinji nekaj dni prej, ki pa ni reagirala kot me2, ampak nardila kar jo je prosil in ji nato 'ovohaval' noge!!!!!!!! Mislim, kaj se pa tu dogaja! Moja boga Luc, ki se ji je clovek ves ta cas smilil, ker je tako osamljen in ker se nihce ne druzi z njim, ni mogla priti k sebi se dva dni za tem.
Drugi 'zanimiv' dogodek, je bilo srecanje s predsednikom univerze. Znano je da se zelo rad promovira in da se hoce cim boljse integrirat v studentsko okolje. Obiskuje predavanja, ustavlja studente po kampusu itd. Z Luc sva ga srecali ze nekaj tednov nazaj, ko sva smejoce in 'kricece' hodile proti knjiznici. Gospod ves vesel, da vidi vesele in nasmejane studentke, naju ustavi in vprasa kdo sva in kaj studirava. Poveva da sva erazmovki in on predstavi 'svoje velicanstvo'. V sredo pa ga srecam sama, na poti do faksa. Gospod me pregleda od glave do pete, me sprasuje kdo sem bla bla bla in mi da vizitko, da naj mu posljem sms, da greva na 'kozarcek', da mu podrobneje predstavim Slovenijo in da mu bom v pomoc pri vzpostavljanju povezav z nasimi fakultetami. Haha Kaj takega se seveda ne bi pri nas nikoli zgodilo!
Drugace pa se je v tem casu nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov. V petek 9.11 smo imeli intenacionalno srecanje, kamor so bili povabljeni tudi ambasadorji nekaterih drzav. Slovenskega zal ni bilo sem pa zato jaz predstavila naso drzavico in povedala misel Paula Valery v slovenscini in dala 'medalijo' enemu afriskemu konzolju. Po utrujajoci konferenci se je noc nadaljevala s cago v Toulonu pri nasem tutorju Chrisu. Bilo nas je okoli 30, erazmovci, neerazmovci-kolumbijci, francozi… Med vikendom sem pa predvsem pocivla in si polnila baterije.
Na faksu se je ze zacelo zelo zares, 26.11 imava prvi kolokvij. Drugace pa sva se ze zelo dobro vkljucile v okolje in pocasi zacenjama dojemat, da nisva vec na pocitnicah.
Vreme se je malo poslabsalo, ni vec pomladnih temperatur, piha burja mistral. Zacelo se je tudi praznicno okrasevanje in novoletne lucke ze svetijo.
Vceraj je tudi snezilo, vendar samo toliko da nas je malo zazeblo.
Drugi 'zanimiv' dogodek, je bilo srecanje s predsednikom univerze. Znano je da se zelo rad promovira in da se hoce cim boljse integrirat v studentsko okolje. Obiskuje predavanja, ustavlja studente po kampusu itd. Z Luc sva ga srecali ze nekaj tednov nazaj, ko sva smejoce in 'kricece' hodile proti knjiznici. Gospod ves vesel, da vidi vesele in nasmejane studentke, naju ustavi in vprasa kdo sva in kaj studirava. Poveva da sva erazmovki in on predstavi 'svoje velicanstvo'. V sredo pa ga srecam sama, na poti do faksa. Gospod me pregleda od glave do pete, me sprasuje kdo sem bla bla bla in mi da vizitko, da naj mu posljem sms, da greva na 'kozarcek', da mu podrobneje predstavim Slovenijo in da mu bom v pomoc pri vzpostavljanju povezav z nasimi fakultetami. Haha Kaj takega se seveda ne bi pri nas nikoli zgodilo!
Drugace pa se je v tem casu nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov. V petek 9.11 smo imeli intenacionalno srecanje, kamor so bili povabljeni tudi ambasadorji nekaterih drzav. Slovenskega zal ni bilo sem pa zato jaz predstavila naso drzavico in povedala misel Paula Valery v slovenscini in dala 'medalijo' enemu afriskemu konzolju. Po utrujajoci konferenci se je noc nadaljevala s cago v Toulonu pri nasem tutorju Chrisu. Bilo nas je okoli 30, erazmovci, neerazmovci-kolumbijci, francozi… Med vikendom sem pa predvsem pocivla in si polnila baterije.
Na faksu se je ze zacelo zelo zares, 26.11 imava prvi kolokvij. Drugace pa sva se ze zelo dobro vkljucile v okolje in pocasi zacenjama dojemat, da nisva vec na pocitnicah.
Vreme se je malo poslabsalo, ni vec pomladnih temperatur, piha burja mistral. Zacelo se je tudi praznicno okrasevanje in novoletne lucke ze svetijo.
Vceraj je tudi snezilo, vendar samo toliko da nas je malo zazeblo.
sreda, 7. november 2007
Avignon 2.11
Ceprav 31. 10 v Franciji ni praznicni dan sva mi2 kot zavedni Slovenki cel dan pocele nic. Francozi ne praznujejo dneva reformacije, ampak ameriski praznik Hallowen. Zvecer nam je nasa organizacija pripravila skupinsko drsanje v bljiznjem drsaliscu. Za prvega novembra pa smo se namesto na pokopalisce raje odpravili na plazo, kjer sta se Marija in Elliott celo kopala. Me2 pa sva namakali noge v morje in se nastavljali soncku. Naslednji dan je bil namenjen ogledu Avignona.
Avignon, v 14. stoletju sedez rimokatoliske cerkve, danes atraktivna turisticna tocka in prizorisce vsakoletnega gledaliskega festivala, privablja mnozice, ki si zraven Papeske palace ogledajo se most cez reko Rono, Pont d'Avignon. Papeska palaca, najvecja gotska zgradba v Evropi, ki se razprostira na celih 15 000 m2 ne pusti ravnodusnega nobenega obiskovalca. Pogled iz samega vrha seze dalec na okolico. Po prostranih sobanah naju je vodil audio-vodic, ki pa je bil iz prostora v prostor bolj dolgocasen in manj razumljiv.
Na veliko Lucijino veselje sva sli pogledat tudi Le pont d'Avignon. To naj bi bil prvi most zgrajen cez neukrotljivo reko Rono. Legenda pravi, da je mali pastircek Bénezet slisal glas, ki mu je velel zgraditi most. Angel ga je popeljal do mesta, kjer naj bi le-ta stal. Kjub temu, da so ga imeli mescani za norcka, mu je uspelo prepricati oblasti za gradnjo. V 17.stoletju je bil zaradi silnega narascanja reke porusen. Taksen je ostal do dandanes. Most pa ima poleg legende tudi svojo pesem, katera naju je tako navdusila, da sva posneli celo »spot«. Po ogledu mestnega parka, kjer sva malo pozirali pred idilicno okolico, sva se odpravili domov.
Elliott in Marija sta naju po dobrem tednu studentskega zivljenja zapustila. Moram priznati, da sta se zelo dobro zlila z okoljem in spoznala vec ljudi kot midve v tako kratkem casu.
V soboto sem spoznala tudi francosko kulturo zuranja. Sli smo namrec v disco 'Dolce vita', ker je vstopnina celih 15evrov. V Franciji trenutno prevladuje obdobje techno glasbe, na katero plesejo prav poseben ples, ki pa se od pesmi do pesmi sploh ne razlikuje. Tako da lahko vidis v enem komadu vse gibe, ki jih potem ponavljajo cel vecer. Ceprav je bila vecina prisotnih moskga spola in je bila izbira res velika, me s svojimi gibi ni mogel nihce premamiti. Skoda, pa tako sem si zelela ucitelja techno gibov.
V nedeljo sva sli v Toulon na praznik kostanjev in se tako spominjali na vse vas doma, ki se veselo sladkate z njimi ze celo jesen. Privoscili sva si pecene, palacinko s kostanjevim namazom in kupili sva jih 'celo kilo' za mrzle vecere.
To so bile najine pocitnice, kaj pa vi? Kaj ste poceli med prazniki? Kaj se dogaja kaj 'doma'?
Soncne pozdravcke v mrzlo Slovenijo in a plus…!
Bisous od naju ;)
m. in l.
Avignon, v 14. stoletju sedez rimokatoliske cerkve, danes atraktivna turisticna tocka in prizorisce vsakoletnega gledaliskega festivala, privablja mnozice, ki si zraven Papeske palace ogledajo se most cez reko Rono, Pont d'Avignon. Papeska palaca, najvecja gotska zgradba v Evropi, ki se razprostira na celih 15 000 m2 ne pusti ravnodusnega nobenega obiskovalca. Pogled iz samega vrha seze dalec na okolico. Po prostranih sobanah naju je vodil audio-vodic, ki pa je bil iz prostora v prostor bolj dolgocasen in manj razumljiv.
Na veliko Lucijino veselje sva sli pogledat tudi Le pont d'Avignon. To naj bi bil prvi most zgrajen cez neukrotljivo reko Rono. Legenda pravi, da je mali pastircek Bénezet slisal glas, ki mu je velel zgraditi most. Angel ga je popeljal do mesta, kjer naj bi le-ta stal. Kjub temu, da so ga imeli mescani za norcka, mu je uspelo prepricati oblasti za gradnjo. V 17.stoletju je bil zaradi silnega narascanja reke porusen. Taksen je ostal do dandanes. Most pa ima poleg legende tudi svojo pesem, katera naju je tako navdusila, da sva posneli celo »spot«. Po ogledu mestnega parka, kjer sva malo pozirali pred idilicno okolico, sva se odpravili domov.
Elliott in Marija sta naju po dobrem tednu studentskega zivljenja zapustila. Moram priznati, da sta se zelo dobro zlila z okoljem in spoznala vec ljudi kot midve v tako kratkem casu.
V soboto sem spoznala tudi francosko kulturo zuranja. Sli smo namrec v disco 'Dolce vita', ker je vstopnina celih 15evrov. V Franciji trenutno prevladuje obdobje techno glasbe, na katero plesejo prav poseben ples, ki pa se od pesmi do pesmi sploh ne razlikuje. Tako da lahko vidis v enem komadu vse gibe, ki jih potem ponavljajo cel vecer. Ceprav je bila vecina prisotnih moskga spola in je bila izbira res velika, me s svojimi gibi ni mogel nihce premamiti. Skoda, pa tako sem si zelela ucitelja techno gibov.
V nedeljo sva sli v Toulon na praznik kostanjev in se tako spominjali na vse vas doma, ki se veselo sladkate z njimi ze celo jesen. Privoscili sva si pecene, palacinko s kostanjevim namazom in kupili sva jih 'celo kilo' za mrzle vecere.
To so bile najine pocitnice, kaj pa vi? Kaj ste poceli med prazniki? Kaj se dogaja kaj 'doma'?
Soncne pozdravcke v mrzlo Slovenijo in a plus…!
Bisous od naju ;)
m. in l.
sobota, 3. november 2007
Aix-en-Provence 30.10
Rojstno mestece velikega umetnika 19. stoletja Paula Cezanna je danes prava Meka za studnete s svojimi ulicicami in majhnimi trgci polnimi lokalckov za posedanje. Izven mestne gnece se v majhnem vrtu skriva umetnikov atelje v katerem je ustvaril svoja najvecja dela – npr.Velike kopalke. Po veliki zaslugi dveh americanov, ki sta kupila to posestvo je atelje ohranjen taksen kot je bil. V njem so vidni slikarjevi pripomocki s katerimi si je pomagal pri ustvarjanju in ohranjena so nekatera njegova dela. Obiska vreden je na novo prenovljen muzej Granet, ki hrani mnoga dela italijanskih, flamskih in francoskih umetnikov. Vreden ogleda je tudi Pavillon Vendome, posestvo s francoskim parkcem s 'zfriziranimi cipresami'. Ujeli smo market cvetja in bolsji sejem. Najina gosta sta se navdusevala nad francosko gastronomijo –sline so se jima cedile pred vsako pekarno, polno razno raznih dobrot iz kruha in peciva ter seveda nad Pastissom – janezevo zganje.V ponedeljek smo imeli sir piknik med borovci v campusi, zvecer pa fete de la crepes s cidre – palacinka party s jabolcnim mostom. Uradno smo imenovali tudi kraljico palacink. Ta naziv si je prisluzila Lucija, ki mi ze ves cas najinega bivanja v Franciji pece slastne palacinke.
Naročite se na:
Objave (Atom)
