torek, 27. november 2007

Potepanja po Provansi

Arles 23.11

Ce se le da z Lucijo lepe dneve vikendov izkoristiva za potovanja. Navduseni kot sva, nama uspe navdusit se ostale Erazmovce. Tokrat sva prvic potovali se s sestimi: Tino (Anglija-Spanija), Paulo (Spanija), Paolo, Michelo, Filippom in Fabijom (Itlija). Imeli smo se super ter videli veliko, ceprav je pihal mrzel mistral zelo znacilen za Arles
Mestece ob Roni, bogato z arhitekturnimi ostanki iz rimsko-anticnih casov, je skozi stoletja navdusevalo poete in umetnike, med drugimi tudi Vincenta Van Gogha. V casa njegovega bivanja v Arlesu so nastala stevilna znana dela, kot npr. Cafe-terrasse, Place du Forum Arles. Znano je tudi to, da si je prav tu odrezal levo uho in bil zdravljen v bolnisnici (danes imenovana Espace Van-Gogh), kjer je danes arhiv mesta, sola za literarne prevajalce ter mnoge knjigarne. Ogledali smo si tudi Amfiteater, zgrajen leta 80 pred J.C., namenjen gladiatorskim igram, ki je lahko sprejel ok. 20000 gledalcev. Z vrha se razprostira precudovit pogled na mestece in reko. Pot nas je vodila do Les Alyscamps d'Arles, anticnega pokopalisca, do anticnega gledalisca, ki ga se prenavljajo, ter do Konstantinovih term, kjer pa je bolj malo kaj ohranjenega. Naso ekskurzijo smo zakljucili z vroco cokolado in palacinkami.

V nedeljo pa sva sli, na povabilo Slovenke Olge, ki zivi in studira v Toulonu in njenega fanta na izlet po zahodni obali Azurne obale. Prva tocka je bila majhna turisticna vasica Castellet, ki s svojimi trgovinicami in slikovito arhitekturo privablja ljudi. Njena lega na majhnem hribcku je ponudila cudovit pogled na jesensko obarvano pokrajino in na vinograde. Baje prav tukaj pridelujejo najboljse Provansalsko vino. Naslednja postojanka so bile Calanques, najvisje morske pecine v Evropi. Bozansko! Pravi raj za fotografe in za naju z Luc, da sva se lahko malo nastavljali. Kasneje sva zvedeli, da prav tukaj snemajo raznorazne reklame, predvsem za avtomobile. Iz vrha smo pozdravili mestece Cassis, kamor cez vikend zahajajo Marseljcani. Nekaj podobnega kot Portoroz za Ljubljancane, z razliko da imas v tem mestecu celo kaj za videt.
Domov sva prispeli v vecernih urah zadovoljni kot se nikoli. Se enkrat se morava zahvalit Olgi in njenemu fantu, da sta naju tako zelo lepo 'gostila' in nama razkazala okolico. Bilo je super.

In se novosti iz sveta faks: v petek smo imeli pri predmetu Knjizevnost 16. stol. kratek pregled znanja. Ceprav se nisva nic kaj ucili sva vseeno sli poskusit najino sreco. Lucija se je trudila in pisala, jaz sem se trudila prepisovat od nje, nakar je do naju prisel profesor in nama dal evro za kavo ter rekel da nama ni potrebno pisat tega testa. Ko bi bilo pri nas tako!! Hvala profesorju ker kava je bila res dobra.

Bizous
m.

1 komentar:

Barbi pravi ...

Sta pa pravi srečkovički ;)Ko bi meni kdaj kaki profesor dal evro in rekel, saj vidim da ne razumeš lahko greš na kavo!Ha ha