Spet doma

Tako in je prišel čas mojega odhoda in ponovnega prihoda. Po skoraj eno letnem potepanju in odkrivanju novih krajev, kultur in običajev ter spoznavanjem novih prijateljev se vam ponovno javljam iz Slovenije.
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...

'Il n'y a pas future sans histoire...'!

to be continued...