Tak pa mi je ostalo se dobrih 10 dni do mojega odhoda. Odlocila sem se, da bom te zadnje dni izkoristila za odkrivanje notranjosti Kolumbije, ki je, kot pravijo kolumbijci sami, drugacna od obale. Moja pot me nese v Medellin, drugo največje mesto, ki je hkrati najlepse okraseno mesto v predbozicno novoletnem casu, nato do pokrajine Eje Cafetero, naravni park kave, kjer se razprostirajo plantaze kave in na koncu se do glavnega mesta Bogote. Bozicka bom pricakala kar tam.
Trenutno se nahajam v Medellinu po 13ih urah voznje v zmrzovalniku. Tu avtobusni soferji res nimajo obcutka za toploto. Grem stavit, da je bla temepertura na busu manj kot 10 stopinj. Pol pa si predstavljajte, 3 mesece na 40 stopinjah in trinajst ur v zmrzovalniku. Prisezem, da nisem cutila lastnega telesa, ko me je zbudil mraz. No, samo da se vam malo potolazim...
Na pot sem se odpravil sama... cakam da prileti Paula (brazilka) in z njo ostanem tu do ponedeljka. Ona se odpravi v Venezuelo, jaz pa naprej. V Bogoti se dobim pa s Ximeno in Julijo, ki sta ubrali drugo pot potovanja. Iz Bogote letim do Barranquille in nato naravnost v mat'kurjo :).
Zadnje tedne v Barranqulli sem prezivela zelo letece. Vse smo hotele videt, kar se je za vide ostalo in posrkat se zadnje soncne zarke, karibsko morje, sadne sokove, otroski smeh, zvoke vallenata, karibske kulture in hrane.
Sla sem med drugim tudi v Aracataco, rojstni kraj Gabriela Garcia Marquez, obiskat mojega 'botra' Jaimeja. Odkrivali smo koticke 'Maconda' iz Sto let samote in se kopali v reki Aracataca.
Nato je sledil praznik 7. decembra, ko 8. zgodaj zjutraj prizigajo svecke na vhodih svojih his, noc prej pa prezurajo.
Sli smo tudi na koncert Petra Manjarreza, vallenato zvezde.
Gledat kako se reka Magdalena zliva v karibsko morje in se na zadnji prelet skozi karibsko kulturo v tako imenovani Muzej Caribe de Barranqulla.
In ze je prisla predcasna selitev iz stanovanja (to je pri meni ze praksa, da preden grem zares domov, grem se malo po hisah gledat) v penzion za 3dni. In pakiranje in pot pod noge...
Kako bo potekalo moje potovanje pa vam sporocam sproti.
Zelim vam lepe praznike in mislite na mene, ko boste dobro jedli in odpirali darilca iz pod smrekice.
cmok cmok
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Draga Manuelči!
Sliši se pravljično :D Če izpustim pot v zmrzovalniku. Tukaj sočustvujem s tabo, a vejami da te povsem razumem. Ko to pišem se tresem zraven, roke pa imam ledene kocke. In ne, nisem zunaj na balkonu ampak v svoji sobici. Mrzlooooo :(
Všeč mi je tvoja izbira poti nazaj domov. Tudi meni ni všeč takšna nenadna sprememba :) Lepo jo preživi.
cmok cmok cmok
PS: Manuelči, zmeraj mislim na tebe. :)
Katkaaaaa moja,
hvala, tudi ti si vedno v mojih mislih!
rtm ***
Objavite komentar