Po nenacrtovani spremembi vikend plana sva se z Luc v soboto odpravile na izlet v Marseille. Slabo uro voznje z vlakom iz Toulona, sva v zgodnjih popoldanskih urah prispeli v drugo najvecje Francosko mesto in 'baje' tudi najnevarnejse. Veliko francozov naju je svarilo, da naj ne hodiva sami, da je nevarno, dosti mafije itd. Vendar me2 pogumni kot sva in ze navajeni na vse hudo, sva sli vseeno. Priznam, da ni ravno Ljubljana kar se tice varnosti, namrec policaji se sprehajajo v spremstvu vojakov, oborozenih z velikimi pistolami. Do 'Vieux port' – starega pristanisca, centra mesta, sva se peljali z metrojem. Imajo samo dve metro liniji, kar je malo za skoraj dva milijonsko mesto. Sprehod po mestu naju je pripeljal do katedrale Major zgrajene v bizantinsko-rimskem slogu. Pot sva nadaljevali vzdolz pristanisca, v katerem je 'parkiranih' 3000 ladij. Izkoristile sva cudovito vreme in nebo brez oblacka za 'photoshooting' in res, uspelo nama je napraviti cudovite slike, kot za na razglednice. Od dalec, na ok. 160m nadmorske visine sva videli mogocno baziliko Notre-Dame de La garde, ki naju je prisilila, da sva kot dve 'debeli nemski turistki' odpravili do nje s turisticnim vlakcom. Drugi razlog za vlakec je bil cas, ki naju je ze malo preganjal in kratkost dneva. Kljub hrabrosti se nisva hoteli v temi potikati po mestu. Na koncu sva ugotovili, da se nama je to zelo splacalo, kajti iz samega vrha je cudovit panoramski pogled na celo mesto in prav tako bazilika, zgrajena v rimsko-bizantinskem stilu, te ne pusti ravnodusnega. Na samem vrhu stolpa bazilike se dviga 20m v visino zlata Devica z Jezusom, ki blagoslavlja mesto. Res cudovit izlet in cudovito mesto! Pot domov je tako kot ponavadi trajala dlje casa kot pa sam izlet. Poleg tega, da imajo franoske zeleznice trenutno 'strajk' , zadnji bus iz Toulona do campusa pelje ob 21.40.
V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…
Bizous et a bien tot!
m.
nedelja, 18. november 2007
Kaj pa se tu dogaja!?
Clovek bi mislil, da se po nekaj casa bivanja v tuji dezeli navadis na 'cudne' stvari in da jih po nekem casu vec ne opazis, ampak to kar se pa dogaja tukaj pa zdalec presega vse meje. Kot prvo tako 'cudno stvar' naj omenim nasega drugega najstarejsega erazmovca, ki je kljub svojim 28 letom se vedno v prvem letniku. To je skot Jay, ki ima enega izmed fetisov zenske gole-bose noge. Prigoda je sledeca: srecujeva ga ponavadi v kuhinji, kjer naju najprej 'mastno' poljubi na lica in nato deli komplimente, kot so da imava lepe noge, cevlje, nogavice…vse lepo in prav dokler naju enega lepega dne ne zaprosi da naj si sezujeva cevlje in nogavice, ker je on 'radoveden' kaksne so najne noge. Jaz totalno zgrozena skorajda zakricim da ne da to ni normalno, Luc pa skoraj v nezavest. Isto se je namrec zgodilo cehinji nekaj dni prej, ki pa ni reagirala kot me2, ampak nardila kar jo je prosil in ji nato 'ovohaval' noge!!!!!!!! Mislim, kaj se pa tu dogaja! Moja boga Luc, ki se ji je clovek ves ta cas smilil, ker je tako osamljen in ker se nihce ne druzi z njim, ni mogla priti k sebi se dva dni za tem.
Drugi 'zanimiv' dogodek, je bilo srecanje s predsednikom univerze. Znano je da se zelo rad promovira in da se hoce cim boljse integrirat v studentsko okolje. Obiskuje predavanja, ustavlja studente po kampusu itd. Z Luc sva ga srecali ze nekaj tednov nazaj, ko sva smejoce in 'kricece' hodile proti knjiznici. Gospod ves vesel, da vidi vesele in nasmejane studentke, naju ustavi in vprasa kdo sva in kaj studirava. Poveva da sva erazmovki in on predstavi 'svoje velicanstvo'. V sredo pa ga srecam sama, na poti do faksa. Gospod me pregleda od glave do pete, me sprasuje kdo sem bla bla bla in mi da vizitko, da naj mu posljem sms, da greva na 'kozarcek', da mu podrobneje predstavim Slovenijo in da mu bom v pomoc pri vzpostavljanju povezav z nasimi fakultetami. Haha Kaj takega se seveda ne bi pri nas nikoli zgodilo!
Drugace pa se je v tem casu nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov. V petek 9.11 smo imeli intenacionalno srecanje, kamor so bili povabljeni tudi ambasadorji nekaterih drzav. Slovenskega zal ni bilo sem pa zato jaz predstavila naso drzavico in povedala misel Paula Valery v slovenscini in dala 'medalijo' enemu afriskemu konzolju. Po utrujajoci konferenci se je noc nadaljevala s cago v Toulonu pri nasem tutorju Chrisu. Bilo nas je okoli 30, erazmovci, neerazmovci-kolumbijci, francozi… Med vikendom sem pa predvsem pocivla in si polnila baterije.
Na faksu se je ze zacelo zelo zares, 26.11 imava prvi kolokvij. Drugace pa sva se ze zelo dobro vkljucile v okolje in pocasi zacenjama dojemat, da nisva vec na pocitnicah.
Vreme se je malo poslabsalo, ni vec pomladnih temperatur, piha burja mistral. Zacelo se je tudi praznicno okrasevanje in novoletne lucke ze svetijo.
Vceraj je tudi snezilo, vendar samo toliko da nas je malo zazeblo.
Drugi 'zanimiv' dogodek, je bilo srecanje s predsednikom univerze. Znano je da se zelo rad promovira in da se hoce cim boljse integrirat v studentsko okolje. Obiskuje predavanja, ustavlja studente po kampusu itd. Z Luc sva ga srecali ze nekaj tednov nazaj, ko sva smejoce in 'kricece' hodile proti knjiznici. Gospod ves vesel, da vidi vesele in nasmejane studentke, naju ustavi in vprasa kdo sva in kaj studirava. Poveva da sva erazmovki in on predstavi 'svoje velicanstvo'. V sredo pa ga srecam sama, na poti do faksa. Gospod me pregleda od glave do pete, me sprasuje kdo sem bla bla bla in mi da vizitko, da naj mu posljem sms, da greva na 'kozarcek', da mu podrobneje predstavim Slovenijo in da mu bom v pomoc pri vzpostavljanju povezav z nasimi fakultetami. Haha Kaj takega se seveda ne bi pri nas nikoli zgodilo!
Drugace pa se je v tem casu nabralo kar nekaj zanimivih dogodkov. V petek 9.11 smo imeli intenacionalno srecanje, kamor so bili povabljeni tudi ambasadorji nekaterih drzav. Slovenskega zal ni bilo sem pa zato jaz predstavila naso drzavico in povedala misel Paula Valery v slovenscini in dala 'medalijo' enemu afriskemu konzolju. Po utrujajoci konferenci se je noc nadaljevala s cago v Toulonu pri nasem tutorju Chrisu. Bilo nas je okoli 30, erazmovci, neerazmovci-kolumbijci, francozi… Med vikendom sem pa predvsem pocivla in si polnila baterije.
Na faksu se je ze zacelo zelo zares, 26.11 imava prvi kolokvij. Drugace pa sva se ze zelo dobro vkljucile v okolje in pocasi zacenjama dojemat, da nisva vec na pocitnicah.
Vreme se je malo poslabsalo, ni vec pomladnih temperatur, piha burja mistral. Zacelo se je tudi praznicno okrasevanje in novoletne lucke ze svetijo.
Vceraj je tudi snezilo, vendar samo toliko da nas je malo zazeblo.
sreda, 7. november 2007
Avignon 2.11
Ceprav 31. 10 v Franciji ni praznicni dan sva mi2 kot zavedni Slovenki cel dan pocele nic. Francozi ne praznujejo dneva reformacije, ampak ameriski praznik Hallowen. Zvecer nam je nasa organizacija pripravila skupinsko drsanje v bljiznjem drsaliscu. Za prvega novembra pa smo se namesto na pokopalisce raje odpravili na plazo, kjer sta se Marija in Elliott celo kopala. Me2 pa sva namakali noge v morje in se nastavljali soncku. Naslednji dan je bil namenjen ogledu Avignona.
Avignon, v 14. stoletju sedez rimokatoliske cerkve, danes atraktivna turisticna tocka in prizorisce vsakoletnega gledaliskega festivala, privablja mnozice, ki si zraven Papeske palace ogledajo se most cez reko Rono, Pont d'Avignon. Papeska palaca, najvecja gotska zgradba v Evropi, ki se razprostira na celih 15 000 m2 ne pusti ravnodusnega nobenega obiskovalca. Pogled iz samega vrha seze dalec na okolico. Po prostranih sobanah naju je vodil audio-vodic, ki pa je bil iz prostora v prostor bolj dolgocasen in manj razumljiv.
Na veliko Lucijino veselje sva sli pogledat tudi Le pont d'Avignon. To naj bi bil prvi most zgrajen cez neukrotljivo reko Rono. Legenda pravi, da je mali pastircek Bénezet slisal glas, ki mu je velel zgraditi most. Angel ga je popeljal do mesta, kjer naj bi le-ta stal. Kjub temu, da so ga imeli mescani za norcka, mu je uspelo prepricati oblasti za gradnjo. V 17.stoletju je bil zaradi silnega narascanja reke porusen. Taksen je ostal do dandanes. Most pa ima poleg legende tudi svojo pesem, katera naju je tako navdusila, da sva posneli celo »spot«. Po ogledu mestnega parka, kjer sva malo pozirali pred idilicno okolico, sva se odpravili domov.
Elliott in Marija sta naju po dobrem tednu studentskega zivljenja zapustila. Moram priznati, da sta se zelo dobro zlila z okoljem in spoznala vec ljudi kot midve v tako kratkem casu.
V soboto sem spoznala tudi francosko kulturo zuranja. Sli smo namrec v disco 'Dolce vita', ker je vstopnina celih 15evrov. V Franciji trenutno prevladuje obdobje techno glasbe, na katero plesejo prav poseben ples, ki pa se od pesmi do pesmi sploh ne razlikuje. Tako da lahko vidis v enem komadu vse gibe, ki jih potem ponavljajo cel vecer. Ceprav je bila vecina prisotnih moskga spola in je bila izbira res velika, me s svojimi gibi ni mogel nihce premamiti. Skoda, pa tako sem si zelela ucitelja techno gibov.
V nedeljo sva sli v Toulon na praznik kostanjev in se tako spominjali na vse vas doma, ki se veselo sladkate z njimi ze celo jesen. Privoscili sva si pecene, palacinko s kostanjevim namazom in kupili sva jih 'celo kilo' za mrzle vecere.
To so bile najine pocitnice, kaj pa vi? Kaj ste poceli med prazniki? Kaj se dogaja kaj 'doma'?
Soncne pozdravcke v mrzlo Slovenijo in a plus…!
Bisous od naju ;)
m. in l.
Avignon, v 14. stoletju sedez rimokatoliske cerkve, danes atraktivna turisticna tocka in prizorisce vsakoletnega gledaliskega festivala, privablja mnozice, ki si zraven Papeske palace ogledajo se most cez reko Rono, Pont d'Avignon. Papeska palaca, najvecja gotska zgradba v Evropi, ki se razprostira na celih 15 000 m2 ne pusti ravnodusnega nobenega obiskovalca. Pogled iz samega vrha seze dalec na okolico. Po prostranih sobanah naju je vodil audio-vodic, ki pa je bil iz prostora v prostor bolj dolgocasen in manj razumljiv.
Na veliko Lucijino veselje sva sli pogledat tudi Le pont d'Avignon. To naj bi bil prvi most zgrajen cez neukrotljivo reko Rono. Legenda pravi, da je mali pastircek Bénezet slisal glas, ki mu je velel zgraditi most. Angel ga je popeljal do mesta, kjer naj bi le-ta stal. Kjub temu, da so ga imeli mescani za norcka, mu je uspelo prepricati oblasti za gradnjo. V 17.stoletju je bil zaradi silnega narascanja reke porusen. Taksen je ostal do dandanes. Most pa ima poleg legende tudi svojo pesem, katera naju je tako navdusila, da sva posneli celo »spot«. Po ogledu mestnega parka, kjer sva malo pozirali pred idilicno okolico, sva se odpravili domov.
Elliott in Marija sta naju po dobrem tednu studentskega zivljenja zapustila. Moram priznati, da sta se zelo dobro zlila z okoljem in spoznala vec ljudi kot midve v tako kratkem casu.
V soboto sem spoznala tudi francosko kulturo zuranja. Sli smo namrec v disco 'Dolce vita', ker je vstopnina celih 15evrov. V Franciji trenutno prevladuje obdobje techno glasbe, na katero plesejo prav poseben ples, ki pa se od pesmi do pesmi sploh ne razlikuje. Tako da lahko vidis v enem komadu vse gibe, ki jih potem ponavljajo cel vecer. Ceprav je bila vecina prisotnih moskga spola in je bila izbira res velika, me s svojimi gibi ni mogel nihce premamiti. Skoda, pa tako sem si zelela ucitelja techno gibov.
V nedeljo sva sli v Toulon na praznik kostanjev in se tako spominjali na vse vas doma, ki se veselo sladkate z njimi ze celo jesen. Privoscili sva si pecene, palacinko s kostanjevim namazom in kupili sva jih 'celo kilo' za mrzle vecere.
To so bile najine pocitnice, kaj pa vi? Kaj ste poceli med prazniki? Kaj se dogaja kaj 'doma'?
Soncne pozdravcke v mrzlo Slovenijo in a plus…!
Bisous od naju ;)
m. in l.
sobota, 3. november 2007
Aix-en-Provence 30.10
Rojstno mestece velikega umetnika 19. stoletja Paula Cezanna je danes prava Meka za studnete s svojimi ulicicami in majhnimi trgci polnimi lokalckov za posedanje. Izven mestne gnece se v majhnem vrtu skriva umetnikov atelje v katerem je ustvaril svoja najvecja dela – npr.Velike kopalke. Po veliki zaslugi dveh americanov, ki sta kupila to posestvo je atelje ohranjen taksen kot je bil. V njem so vidni slikarjevi pripomocki s katerimi si je pomagal pri ustvarjanju in ohranjena so nekatera njegova dela. Obiska vreden je na novo prenovljen muzej Granet, ki hrani mnoga dela italijanskih, flamskih in francoskih umetnikov. Vreden ogleda je tudi Pavillon Vendome, posestvo s francoskim parkcem s 'zfriziranimi cipresami'. Ujeli smo market cvetja in bolsji sejem. Najina gosta sta se navdusevala nad francosko gastronomijo –sline so se jima cedile pred vsako pekarno, polno razno raznih dobrot iz kruha in peciva ter seveda nad Pastissom – janezevo zganje.V ponedeljek smo imeli sir piknik med borovci v campusi, zvecer pa fete de la crepes s cidre – palacinka party s jabolcnim mostom. Uradno smo imenovali tudi kraljico palacink. Ta naziv si je prisluzila Lucija, ki mi ze ves cas najinega bivanja v Franciji pece slastne palacinke.
nedelja, 28. oktober 2007
Pocitnice so tu
In en mesec odkar sem sla…kako hitro gre ta cas, kar izmika se…
Upam, da me niste prevec pogresali med tem casom, ko sem malo zanemarila svoj blog?! Nic kaj tako zanimivega se ni zgodilo vse do petka, ko sem izvedela da sem dobila, po veliki zaslugi moje prijateljice Julci, tromesecno prakso v Evropskem parlamentu v Bruslju pri Slovenski poslanki Ljudmili Novak. Zacnem v mesecu aprilu 2008. Jupi!!! Ceprav se se sploh ni prav zacelo moje erazmus zivljenje, se ze zelo veselim tudi Bruslja :). To bom imela spet kaj za pripovedovat in za napisat…ampak zdaj pa Vive la France!
Torej pocitnice so se ze zacele, student je prazen, dvigalo ne dela, vsi so spakirali in sli, kampus je mrtev :) Me2 pa v pricakovanju obiskov in izletov. Vceraj sta prisla Lucijina sestra Marija in njen fant Eliot, v torek pa pricakujemo se Jasno. Tedenski plan izletov in ogledov je ze sestavljen, samo se potrdilo od vremena cakam, da nam bo dobro sluzil. Ta vikend je bil spet zelo pomladen in upam da bo cel teden tako. Torej kaksen je nas plan: Nica, Cannes, Marseilles, Avignon, Aix-en-Province, okolica in plaze Toulon in se kaj, ce bo le cas dopuscal. To vam bom imela dosti za povedat in za pokazat :) Se ze veselim!
Drugace pa sva z Lucijo v petek zacele s tecajem salse, kjer nas migat ucijo kolumbijci ;) Veliko casa sva tudi v knjiznici, kjer se pocasi privajava na ucenje :).
Upam, da me niste prevec pogresali med tem casom, ko sem malo zanemarila svoj blog?! Nic kaj tako zanimivega se ni zgodilo vse do petka, ko sem izvedela da sem dobila, po veliki zaslugi moje prijateljice Julci, tromesecno prakso v Evropskem parlamentu v Bruslju pri Slovenski poslanki Ljudmili Novak. Zacnem v mesecu aprilu 2008. Jupi!!! Ceprav se se sploh ni prav zacelo moje erazmus zivljenje, se ze zelo veselim tudi Bruslja :). To bom imela spet kaj za pripovedovat in za napisat…ampak zdaj pa Vive la France!
Torej pocitnice so se ze zacele, student je prazen, dvigalo ne dela, vsi so spakirali in sli, kampus je mrtev :) Me2 pa v pricakovanju obiskov in izletov. Vceraj sta prisla Lucijina sestra Marija in njen fant Eliot, v torek pa pricakujemo se Jasno. Tedenski plan izletov in ogledov je ze sestavljen, samo se potrdilo od vremena cakam, da nam bo dobro sluzil. Ta vikend je bil spet zelo pomladen in upam da bo cel teden tako. Torej kaksen je nas plan: Nica, Cannes, Marseilles, Avignon, Aix-en-Province, okolica in plaze Toulon in se kaj, ce bo le cas dopuscal. To vam bom imela dosti za povedat in za pokazat :) Se ze veselim!
Drugace pa sva z Lucijo v petek zacele s tecajem salse, kjer nas migat ucijo kolumbijci ;) Veliko casa sva tudi v knjiznici, kjer se pocasi privajava na ucenje :).
Cez vikend sva izkoristili toplo in soncno vreme ter se malo potepali po plazah...Danes smo bili pisana druscina stirih razlicnih narodnosti (tri slovenke, american, nizozemka in kolumbijka) in z enim skupnim jezikom - anglescino :)
Kako je pa kaj pri vas? Kaj se kaj dogaja v Sloveniji, razen volitev? Kako je kaj vas studij?
Lepo se imejte in vam kmalu spet kaj napisem!
Bizuox
Kako je pa kaj pri vas? Kaj se kaj dogaja v Sloveniji, razen volitev? Kako je kaj vas studij?
Lepo se imejte in vam kmalu spet kaj napisem!
Bizuox
nedelja, 21. oktober 2007
Saint Tropez in Mont Faraon
Po malo bolj susnem tednu, kar se mojega pisanja tice, se vam ponovno javljam z obilo novic. Kot ze veste sva se v soboto odpravili na izlet v Saint Tropez, ki je od Tulona oddaljen dobrih 70km. Startali sva zgodaj zjutraj in okrog desete ure prispele v pocitnisko mestece slavnih in bogatih. Vreme nama ni bilo ravno naklonjeno ampak sva upale na boljse, kot se je na koncu izkazalo. Po sprehodu po salvnem pristaniscu, kjer vsi, ki nekaj veljajo in tudi nekaj 'malega' imajo, 'parkirajo' svoje vile na motorni pogon in jih razkazujejo konkurenci. Sprehod sva nadaljevali do Cittadele, kjer sva poslikali St. Tropez iz visav. Po obvezni okrepcitvi, kavi in tropeski torti - la tarte tropezianne, sva sli v muzej Anonciade, kjer so razstavljena dela poinlilistov, ekspresionistov in se drugih umetnikov, vecinoma na temo Saint Tropez. Namrec ravno v Sant Tropezu so zacetki nekaterih umetniskih smeri 20. stoletja. Umetnike je privabljala pitoreskna pokrajina obsijana s soncem ki pa je midve, zal zaradi ogromnih temnih oblakov, ki so prekrivali nebo in mesto, nisva mogli podoziveti. Na koncu naju je domov pregnal dez in mraz. In se malo zgodovine: mestece je ime dobilo po italijnskem menihu, ki je obglavljen po narocilu cesarja Nerona, v colnu priplul do pristanisca, kjer se danes bohotijo mogocne ladje. Zvecer smo imeli z erazmovci tematsko vecerjo. Kuhali sta italijanki, spagete karbonara s predjedjo (zelo preprosto ampak zelo okusno) mozarela na krekerjih Tuc :). Hrana je bil zelo dobra, zamisel za to vecerjo pa se boljsa :) Kmalu bova na vrsti midve....
Danes, v nedeljo sva pa z Lucijo organizirali skupinski izlet na 'goro' Mont Faraon(600m - ne vem sicer ce je to ze gora, ampak tako jo tu imenujejo) z gondolo. Bilo nas je 12 erazmuvcev. Voznja z gondolo traja samo dobrih 10 min, je pa pogled iz nje cudovit: vidi se cel Toulon, pristanisce in bljiznji otocki Azurne obale. Ceprav tudi danes ni bilo prave svetlobe, kljub soncku ki se je boril iz oblakov, se je videlo zelo dalec. Sli smo si tudi pogledat muzej Pomorske vojske in izkrcanaj vojaske mornarice. V casu svetovnih vojn je Toulon veljal za najvecjo vojasko pristanisce . Malo manj zanimiva stvar za mene, ampak ker je pac vecina bila za...
Ker sem vam zadnjic delala 'luste' naj vam zdaj povem se to, da se je temperatura spustila iz 26 stopinj na dobrih 15. Snega sicer se ni :) je pa tudi k nam ze prisla jesen.
To bi blio za zdaj vse... si tipkamo kmalu!
Bonne soiree!
m.
Naročite se na:
Objave (Atom)
