Po dolgem dolgem casu spet ozivljam moj skoraj pozabljeni blog. Res ni v moji navadi, da bi se stvari lotevala tako nesistematicno, ampak tokrat naj bo izjama. Govorim namrec o tem, da mi cas ni dopuscal (vem, cito brezvezen izgovor) da bi vam opisala svoje 'dopustovanje' pri Katji na Madeiri. Obljubim, da se pride...
Zdaj vam bom namrec en mesec posredovala sveze novice iz Francije, natancneje iz Grenobla, kjer prezivljam svoje pocitnice. Kot vas vecina najverjetneje ze ve, nas je 15 slovencev, ki studiramo francoscino, dobili stipendijo za en mesec studija v Grenoblu na Univerzi Stendhal, centru za francoscino kot tuji jezik, CUEF. Tukaj se nahajam ze dober teden in morem priznati, da je cudovito (no, kdaj pa meni ni?).
Pot se je zacela 10 dni nazaj, ko smo se s posadko: Katy - Katarina, Luc - Lucija in Marjo odpravile za dva dni v Pariz. V bistvu smo v Parizu prezivele samo en dan, ampak ta je bil tako intenziven, da sem imela obcutek da kar traja in traja. Ker je to bil ze moj cetrti obisk Pariza, sem vodstvo po mestu prevzela jaz (no, saj bi jo itak v vsakem primeru :D). Ogledale smo si vse kar se ogledat mora plus izpolnila sem si svojo najvecjo zeljo zadnjih par let: sle smo na koncert ZOUK glasbe. To je predvsem francoska glasba, ki se je rodila na Antilih v Karibskem morju, na otokih Martinique in Guadaloupe. Za lazjo predstavo: lambada je ena izmed varijant te glasbe. No, na tem 'mojem' koncertu je sodelovalo 12 trenutno najbolj 'vrocih' zvezdnikov zouk scene. Peli so v zivo ob spremljavi benda skorajda 4 ure. Bilo je nepopisno super!
Naslednji dan smo se s TGV-jem (francoski hitri vlak) napotile do Grenobla, 500km odaljenega mesta v regiji Rhone-Alpes pod Mont Blancom. Prispele smo v dobrih 3 urah! To je hitrost, ne pa nasi 'hitri' vlaki!
In zacelo se je lusno :). Nahajamo se v campusu 5 km od centra mesta, ki je velik kot nasa malo manjsa vas. Stanujemo v podobnih studentskih domih, kot sem stanovala ze v Toulonu. Vsak ima svojo sobico s kopalnico in skupno etazno kuhinjo. Od studenta do faksa vozi tram (ja, to je tak velik kompleks samih studentskih domov in fakultet) ampak me smo se odlocile za bolj zdrav in ekoloski (saj ne da tram ne bi bil) transport: najele smo si kolesa za en mesec za samo 15e. Grenobelj namrec velja za najbolj ravno francosko mesto tako, da nam ni nic hudega se voziti okoli. Do mesta imamo 10 min pa se to je ves cas kolesarska steza.
Kar se pa studija tice pa je takole. Mi smo tukaj 'na praksi', kar pomeni, da so z nami na predavanjih sami ze profesorji iz celega sveta, ki poucujejo francoscino kot tuj jezik. Na dan imamo 5 ur predavanj, ki se 'vlecejo' od zjutraj 8.30 pa vse do popoldneva 17.30. Preostali cas pa imamo zapolnjen z aktivnostmi in ekskurzijami, ki jih organizirajo za nas. Namrec zraven stipendije smo dobili se 3 placane izlete po regiji in okolici.
Prvi izlat smo ze iskoristile ta vikend. Sli smo v bljiznjem Annecy-u. Ne poti smo se se ustavili v Chambery-u, manjsem kraju, ki je vcasih spadal pod Italijo in ob najvecjem francoskem jezeru Aix-les-Bains (dolg je namrec 18km in sirok 3km). Annesy velja za eno lepsih francoskih mest. Mene osebno spominja na Brugge v Belgiji oz na malo lepse Benetke. Mestece se razprostira ob jezeru Annesy. Idealen kraj za prezivljanje pocitnic, kjer se od vrocine hladis v zelo cistem jezeru s pogledom na prostrane Alpe. Mi smo dan na 'plazi' izkoristili s sposojo pedolina in se kopali v jezeru. Bil je cudovit dan pa ceprav zelo neprespan. Pa kaj bi vam govorila, saj veste kak je bit mlad ;).
Zraven vsega kulturnega udejstvovanja pa ne manjka tudi nocnega odkrivanja mesta in spoznavanja ljudi...
Danes, dan pred francoskim drzvanim praznikom (jupi, jutri smo doma :)) imamo piknik ob jezeru (se enem, tu jih je namrec ogromno, kajti pred mnogimi mnogimi leti je vse do sem segal ocean) z ognjemetom. Jutri pa nas caka ogled mesteca Vizille, kjer se bomo kopali - spet v jezeru :).
Drugace pa je vreme fenomenalno (to je malo da vam naredim 'luste') ce ne vcasih ze prav nevzdrzno. Kdo bi si misli, da je lahko v mestecu, ki ga obdajajo trije veliki masifi taksna peklenska vrocina.
Slikice sledijo...
Pozdravcek izpod soncne strani Alp!
ponedeljek, 13. julij 2009
petek, 10. april 2009
Španija in Francija - januar 09
Glede, da je od mojega zadnjega potovanja minilo že dva meseca in da še vedno nisem nič napisala, je zdaj zadnji čas, da to storim preden me poti ponovno ponesejo v širni svet.
Tokrat sva se podali, jaz in moja zvesta sopopotnica Lucija, v temperamentno Španijo in za obujanje spominov še v južno Francijo, v 'najin' Toulon. Na poti sva bili slaba dva tedna, v vseh vremenskih razmerah - dobesedno.
Potovanje se je začelo (tako kot vedno) v Benetkah, kjer naju je Ryanair popeljal za 10e do Barcelone. V Katalonski prestolnici sva se mudili dva dneva - intenzivna dva dneva. Videli sva vse kar je za videt in še več ali pa manj, zaradi vremeskih razmer in 'zastarelih' podatkov v Lonely Planetu (najinemu turističnemu 'vodiču').
Po prihodu pozno zvečer sva se nastanili v enem izmed 'zanimivejših' hostlov sploh - Graffiti hostel. Osem posteljna 'pografitana' soba, s tuš kabino v kotu in s higijenskim minimumom je bila ena izmed zanimivejših izkušenj. Plus terasa z živim zajčkom, kot domačo živaljo ter boemsko osebje... Je pa bila lokacija super izhodišče tako z metrojem kot peš. Prvi dan sva se korajžno podali peš do bližnje Sagrade famili-je, ki je še vedno eno veliko gradbišče in bo še vse do daljnega leta 2026 ter nadaljevali pot do samega mestnega jedra. Vmes sva si ogledali še eno Gaudi-jevo delo: La Padrera ali Casa Mila, včasih stanovanjska stavba danes spremenjena v muzej s čudovitim vrtom na strehi in se čudovitejšim razgledom nad Barcelono. Pohajkovanje po aveniji Passeig de Gracia, eni izmed najbolj 'šik' ulic s pestro paleto trgovin višjega cenovnega ranga, naju je pripeljalo vse do trga Catalunya, srčike mesta. Škljoc fotoaparata sem, škljoc fotoaparata tja in že sva bili na La Rambli, glavni veni Barcelone. Občudovanje pantomimov, pestre ponudbe malih živali, trume ljudi, okušanje tropskih sadežev na eni za mene najlepših tržnic naju je pripeljalo do Krištofa Kolumba, ki se razprostira na koncu ulice ob morju. Še vedno kaže proti Indiji, čeprav je osvojil Ameriko. Kratka okrepčitev ter nadaljevanje poti po Gotski četrti in slalomiranje med ozkimi uličicami. Vzpon do parka Guel, prav tako mojstrovina izvrstenga Gaudija, ki pa je bil na najino veliko žalost, zaradi viharja nekaj dni prej, zaprt. Ponoven spust v mesto, kozarček cerveze (piva) in zaslužena večerja v restavraciji, kjer sva za 10e jedli kar sva hoteli in koliko sva hoteli. Naslednji dan naju je čakal Montjuic (kar bi lahko prevedli kot 'židovski grič') kjer se nahajajo Palau Nacional - muzej Katalonske umetnosti, Estadi Olímpic, olimpijski stadion ter vse ostale zgradbe zgrajene v čast Olimpijskih iger leta 1992, Font Màgica, fontana, ki v sozvočju glasbe pričara pravi spektakel ter mogočne električne stopnice, ki vodijo vse do muzeja. Bolj ali manj ob vznožju hriba se nahaja Poble Espanyol, španska vas, kjer so prikazane različne stavbe zgrajene v značilnem španskem slogu. Nato sva se podali vse do morja in znane mestne plaže, Barcelonetta. Še skok v mestni park Citadella in zaman lazenje na vzpetino Tibidabo.
Naslednji dan še zadnji poskus obiska parka Guel - brez uspeha in pot do naslednje destinacije - Madrid, obiskat Paulo ter raziskat mesto.
Pet dnevno domovanje pri najini erasmus prijateljici Pauli je bilo več kot odlično. Doživeli sva špansko življenje v polnem pomenu besede. Paula in njena družina so naju razvajali kot dve dami. Gostovanje z nočitvijo v luksuznem stanovanju v na novo nastali stanovanjski četrti na obrobju Madrida, ogledi mesta z lokalnimi vodiči-gospo mamo Lolo, avtohtono prebivalko Madrida, Paulo in Dany-em, tipična španska večerja in koslio pri družini Godino Garcia, tapas (tipični prigrizki, ki jih dobiš ob naročilu pijače pozno popoldan), churos (tipična sladica ocvrta v olju postrežena z vročo čokolado), fiestas locas (nore zabave) s še bolj 'norimi' španci etc. etc. Kaj bi hoteli še več?! Nepozabno doživetje Španije!
In sledila je zadnja postojanka pred povratkom v lepo Slovenijo, še lepši Toulon :) in lepa Francija. Odločili sva se, glede na to, da je letalska karta iz Madrida do Marseilla stala toliko kot ICS iz Maribora do Ljubljane, da obiščeva vse najine erasmus prijatelje, ki so tam še ostali. Bil je teden zabav, obujanja spominov, shoppingiranja (glede na recesivno stanje po Evropi za naju zelo ugodno), manjših izletov ter predvsem uživanja! Čeprav nama vreme ni bilo ravno naklonjeno (sončna Barcelona, sneg v Madridu in dež, dež in še enkrat dež v Toulonu) sva teden dni iskoristili maksimalno. Bivanje nama je omogočil Gana, ki je že vajen dveh cigankic iz Slovenije. Tako se je končalo vse lepo in nazaj v realnost. Do doma sva se odpravili po že večkrat prevoženi poti z vlakom, ki naju je 'stal' celega dneva. Utrujeni vendar polni novih barv, okusov, vonjev in doživljajev sva začeli planirat najino naslednjo destinacijo... obisk pri Katji na rajski Madeiri...
se nadaljuje...
Tokrat sva se podali, jaz in moja zvesta sopopotnica Lucija, v temperamentno Španijo in za obujanje spominov še v južno Francijo, v 'najin' Toulon. Na poti sva bili slaba dva tedna, v vseh vremenskih razmerah - dobesedno.
Potovanje se je začelo (tako kot vedno) v Benetkah, kjer naju je Ryanair popeljal za 10e do Barcelone. V Katalonski prestolnici sva se mudili dva dneva - intenzivna dva dneva. Videli sva vse kar je za videt in še več ali pa manj, zaradi vremeskih razmer in 'zastarelih' podatkov v Lonely Planetu (najinemu turističnemu 'vodiču').
Po prihodu pozno zvečer sva se nastanili v enem izmed 'zanimivejših' hostlov sploh - Graffiti hostel. Osem posteljna 'pografitana' soba, s tuš kabino v kotu in s higijenskim minimumom je bila ena izmed zanimivejših izkušenj. Plus terasa z živim zajčkom, kot domačo živaljo ter boemsko osebje... Je pa bila lokacija super izhodišče tako z metrojem kot peš. Prvi dan sva se korajžno podali peš do bližnje Sagrade famili-je, ki je še vedno eno veliko gradbišče in bo še vse do daljnega leta 2026 ter nadaljevali pot do samega mestnega jedra. Vmes sva si ogledali še eno Gaudi-jevo delo: La Padrera ali Casa Mila, včasih stanovanjska stavba danes spremenjena v muzej s čudovitim vrtom na strehi in se čudovitejšim razgledom nad Barcelono. Pohajkovanje po aveniji Passeig de Gracia, eni izmed najbolj 'šik' ulic s pestro paleto trgovin višjega cenovnega ranga, naju je pripeljalo vse do trga Catalunya, srčike mesta. Škljoc fotoaparata sem, škljoc fotoaparata tja in že sva bili na La Rambli, glavni veni Barcelone. Občudovanje pantomimov, pestre ponudbe malih živali, trume ljudi, okušanje tropskih sadežev na eni za mene najlepših tržnic naju je pripeljalo do Krištofa Kolumba, ki se razprostira na koncu ulice ob morju. Še vedno kaže proti Indiji, čeprav je osvojil Ameriko. Kratka okrepčitev ter nadaljevanje poti po Gotski četrti in slalomiranje med ozkimi uličicami. Vzpon do parka Guel, prav tako mojstrovina izvrstenga Gaudija, ki pa je bil na najino veliko žalost, zaradi viharja nekaj dni prej, zaprt. Ponoven spust v mesto, kozarček cerveze (piva) in zaslužena večerja v restavraciji, kjer sva za 10e jedli kar sva hoteli in koliko sva hoteli. Naslednji dan naju je čakal Montjuic (kar bi lahko prevedli kot 'židovski grič') kjer se nahajajo Palau Nacional - muzej Katalonske umetnosti, Estadi Olímpic, olimpijski stadion ter vse ostale zgradbe zgrajene v čast Olimpijskih iger leta 1992, Font Màgica, fontana, ki v sozvočju glasbe pričara pravi spektakel ter mogočne električne stopnice, ki vodijo vse do muzeja. Bolj ali manj ob vznožju hriba se nahaja Poble Espanyol, španska vas, kjer so prikazane različne stavbe zgrajene v značilnem španskem slogu. Nato sva se podali vse do morja in znane mestne plaže, Barcelonetta. Še skok v mestni park Citadella in zaman lazenje na vzpetino Tibidabo.
Naslednji dan še zadnji poskus obiska parka Guel - brez uspeha in pot do naslednje destinacije - Madrid, obiskat Paulo ter raziskat mesto.
Pet dnevno domovanje pri najini erasmus prijateljici Pauli je bilo več kot odlično. Doživeli sva špansko življenje v polnem pomenu besede. Paula in njena družina so naju razvajali kot dve dami. Gostovanje z nočitvijo v luksuznem stanovanju v na novo nastali stanovanjski četrti na obrobju Madrida, ogledi mesta z lokalnimi vodiči-gospo mamo Lolo, avtohtono prebivalko Madrida, Paulo in Dany-em, tipična španska večerja in koslio pri družini Godino Garcia, tapas (tipični prigrizki, ki jih dobiš ob naročilu pijače pozno popoldan), churos (tipična sladica ocvrta v olju postrežena z vročo čokolado), fiestas locas (nore zabave) s še bolj 'norimi' španci etc. etc. Kaj bi hoteli še več?! Nepozabno doživetje Španije!
In sledila je zadnja postojanka pred povratkom v lepo Slovenijo, še lepši Toulon :) in lepa Francija. Odločili sva se, glede na to, da je letalska karta iz Madrida do Marseilla stala toliko kot ICS iz Maribora do Ljubljane, da obiščeva vse najine erasmus prijatelje, ki so tam še ostali. Bil je teden zabav, obujanja spominov, shoppingiranja (glede na recesivno stanje po Evropi za naju zelo ugodno), manjših izletov ter predvsem uživanja! Čeprav nama vreme ni bilo ravno naklonjeno (sončna Barcelona, sneg v Madridu in dež, dež in še enkrat dež v Toulonu) sva teden dni iskoristili maksimalno. Bivanje nama je omogočil Gana, ki je že vajen dveh cigankic iz Slovenije. Tako se je končalo vse lepo in nazaj v realnost. Do doma sva se odpravili po že večkrat prevoženi poti z vlakom, ki naju je 'stal' celega dneva. Utrujeni vendar polni novih barv, okusov, vonjev in doživljajev sva začeli planirat najino naslednjo destinacijo... obisk pri Katji na rajski Madeiri...
se nadaljuje...
torek, 21. oktober 2008
Bruselj po Bruslju
Ker pravijo, da priložnost zamujena ne vrne se nobena, sem tudi jaz izkoristila priložnost enotedenske vrnitve v Bruselj. Moja nizko cenovna prevoznika sta bila Klemen, prijatelj iz Bruslja in Ryan air, moja gostiteljica pa bivša sodelavka Rebecca.
Teden je minil kot bi mignil, občutki ob ponovnem srečanju z Brusljem in vsemi mojimi pa neopisno fantastičeni. Takšeni, da bi brez pomisleka ostala!
Prispela sem v ponedeljek 6.10 po 12 urah nočne vožnje, ki sem jo 90% prespala. Po nastanitvi pri Rebecci se je moj pohod po Bruslju začel. 7 dni je mogoče res veliko ampak za obiskat in srečat vse stare znance pa veliko premalo. Meni je uspelo pa četudi je dan za mene imel več kot 24 ur in je zajtrk bil kosilo in večerja zgodnji zajtrk.
Teden se je začel s srečanjem z Romeom in kosilom pice v zame najboljšem PIZZA HUT-u, nočni Bruselj, drugi dan croaissant in kava v Paninos-u. Da pa brez zapletov pri meni res ne gre, so za nameček 'pickpocket' faloti ukradli Romeovo denarnico iz moje torbice...vendar to me ni ustavilo...
V torek je sledilo srečanje s sodelavci iz Europe Unlimited in pogostitev s potico, Barcafejem in Gorenjko. Za kosilo DURUM (kebab meso ovito v palačinko) o katerem sem sanjala odkar sem šla iz Bruslja. Ne samo da stane samo 3.5e, zraven namreč dobiš še pommes-frites (krompirček). Sledil je shopping po Chausse d'Ixelles in Rue Neufe, ki je najbolj znana nakupovalna ulica, ter umirjen večer z Rebecco.
V sredo sem na račun Aleševega rojstnega dneva (asistent Ljudmile Novak in sodelavec iz Parlamenta) kosila s pisarno iz Parlamenta v Slovenski hiši. Zvečer me je francozinja Pamela (ki je med drugim živela v Mariboru leto in pol ter ga tako vzljubila, da bi šla takoj nazaj :)) povabila na čisto ta pravi kuskus. Zanimiv pripetljaj se mi je zgodil, ko sem jo čakala pred fitnesom, kjer sva se tudi spoznali. Zunaj stati me je videl moj 'trener' body combata (kamor sem hodila 2 meseca zastonj :)) in ves 'zgrožen' priletel me vprašat, kaj delam zunaj in zakaj me več ni na njegove ure. Ko mu uspem razložit, da več nisem v Bruslju in da sem samo na obisku mi reče, da si vseeno naj sposodim opremo in pridem naslednji dan .
V četrtek sem kosila v centru mesta pri Kitajcu, kjer stane kosilo samo 3.6e. Sledil je sprehod po enem izmed mnogih parkov – Tervuren, kjer pa sem bila zdaj prvič. Zvečer sem šla v kino gledat film Mama mia in bila ABBI 'thankful for the music' – hvaležna za glasbo in navdušena nad filmom. Sledil je 'soiree' s sošolkama Aio in Petro, ki v Belgiji uživata Erasmus življenje. Pile smo pivo v mojem najljubšem lokalu – Mappa Mundo, kjer so nam prijazni fantje – prvič odkar sem bla v Bruslju, plačali pijačo.
Petek se je začel bolj pozno in prav tako končal. Zvečer sva z Rebecco ob kozarčku Refoška, degustirali kuhane kostanje – fresh iz Slovenije. Po spraznjeni steklenici sva se podali v Down Town na degustacijo piva v pivnico Floris. Pridružila sta se nama še Romeo in Pamphil, ki sta navdušena nad Rebeccino ideo preizkušala pivo z okusom banane, kokosa, absint …
V soboto sem kofetkala s Tino, angležinjo in Rebecco, ter 'rahlo' nakupovala preden sem se srečala z Erasmovci iz Rotterdama še posebej pa z bivšima sošolkama iz srednje šole Tinko in Majo. Ponudila sem se jim za hitro vodičko po Bruslju in jih peljala na pivo v Delirijum. Ker je bila v moje dnevnem planu še večerja pri Aude in Borisu, sem jih morala kar hitro zapustit. Aude, Francozinja iz Normandije, je pripravila njihovo tipično jed Raclette, ki je zelo preprosta in enostavno odlična. Delikatesne klobase preliješ s sirom, ki ga stopiš na plošči, namenjeni prav za to jed, njami. Noč sem nadaljevala z Marianthi in Frankom s plesanjem v klubu, ki je v bistvu stanovanjska hiša in zelo priljubljen kraj za zabave asistentov in stažistov iz Evropskih institucij – Parc Savoy.
V nedeljo je Rozala (hčerka Ljudmile Novak) skuhala odlično nedeljsko kosilo. Zadnji večer sva s Pamelo preživeli na Place Flagey, v enem izmed mnogih lokalov na kozarčku KRIEK-a (tipično bellgijsko pivo z okusom češenj) in pommes-frites-u.
Pa je prišel spet ponedeljek in moj odhod domov. Dan se je začel že ob 3h zjutraj in se končal naslednji dan ob isti uri. 12 ponedeljkovih ur sem preživela v Benetkah, kjer sem čakala na vlak za Ljubljano. Ker sem bila v Benetkah že 5 krat res ni ostalo več veliko za pogledat. Bili smo Me, myself and I ter se sprehajali po uličicah, pili latte machiato za 3.6e, jedli pice in 'spali' na klopcah :).
To je bilo še eno izmed mojih popotovanj, čeprav mislim, da je zdaj čas, da se malo ustavim in posvetim resnim stvarem :). So pa nova že v začetnih fazah planiranja…ker kot pravi Švedski pregovor : 'Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem.'
Do naslednjič, ko se vam ponovno javim se imejte maksimalno lepo in uživajte vsak dan, kot da je zadnji ;).
Teden je minil kot bi mignil, občutki ob ponovnem srečanju z Brusljem in vsemi mojimi pa neopisno fantastičeni. Takšeni, da bi brez pomisleka ostala!
Prispela sem v ponedeljek 6.10 po 12 urah nočne vožnje, ki sem jo 90% prespala. Po nastanitvi pri Rebecci se je moj pohod po Bruslju začel. 7 dni je mogoče res veliko ampak za obiskat in srečat vse stare znance pa veliko premalo. Meni je uspelo pa četudi je dan za mene imel več kot 24 ur in je zajtrk bil kosilo in večerja zgodnji zajtrk.
Teden se je začel s srečanjem z Romeom in kosilom pice v zame najboljšem PIZZA HUT-u, nočni Bruselj, drugi dan croaissant in kava v Paninos-u. Da pa brez zapletov pri meni res ne gre, so za nameček 'pickpocket' faloti ukradli Romeovo denarnico iz moje torbice...vendar to me ni ustavilo...
V torek je sledilo srečanje s sodelavci iz Europe Unlimited in pogostitev s potico, Barcafejem in Gorenjko. Za kosilo DURUM (kebab meso ovito v palačinko) o katerem sem sanjala odkar sem šla iz Bruslja. Ne samo da stane samo 3.5e, zraven namreč dobiš še pommes-frites (krompirček). Sledil je shopping po Chausse d'Ixelles in Rue Neufe, ki je najbolj znana nakupovalna ulica, ter umirjen večer z Rebecco.
V sredo sem na račun Aleševega rojstnega dneva (asistent Ljudmile Novak in sodelavec iz Parlamenta) kosila s pisarno iz Parlamenta v Slovenski hiši. Zvečer me je francozinja Pamela (ki je med drugim živela v Mariboru leto in pol ter ga tako vzljubila, da bi šla takoj nazaj :)) povabila na čisto ta pravi kuskus. Zanimiv pripetljaj se mi je zgodil, ko sem jo čakala pred fitnesom, kjer sva se tudi spoznali. Zunaj stati me je videl moj 'trener' body combata (kamor sem hodila 2 meseca zastonj :)) in ves 'zgrožen' priletel me vprašat, kaj delam zunaj in zakaj me več ni na njegove ure. Ko mu uspem razložit, da več nisem v Bruslju in da sem samo na obisku mi reče, da si vseeno naj sposodim opremo in pridem naslednji dan .
V četrtek sem kosila v centru mesta pri Kitajcu, kjer stane kosilo samo 3.6e. Sledil je sprehod po enem izmed mnogih parkov – Tervuren, kjer pa sem bila zdaj prvič. Zvečer sem šla v kino gledat film Mama mia in bila ABBI 'thankful for the music' – hvaležna za glasbo in navdušena nad filmom. Sledil je 'soiree' s sošolkama Aio in Petro, ki v Belgiji uživata Erasmus življenje. Pile smo pivo v mojem najljubšem lokalu – Mappa Mundo, kjer so nam prijazni fantje – prvič odkar sem bla v Bruslju, plačali pijačo.
Petek se je začel bolj pozno in prav tako končal. Zvečer sva z Rebecco ob kozarčku Refoška, degustirali kuhane kostanje – fresh iz Slovenije. Po spraznjeni steklenici sva se podali v Down Town na degustacijo piva v pivnico Floris. Pridružila sta se nama še Romeo in Pamphil, ki sta navdušena nad Rebeccino ideo preizkušala pivo z okusom banane, kokosa, absint …
V soboto sem kofetkala s Tino, angležinjo in Rebecco, ter 'rahlo' nakupovala preden sem se srečala z Erasmovci iz Rotterdama še posebej pa z bivšima sošolkama iz srednje šole Tinko in Majo. Ponudila sem se jim za hitro vodičko po Bruslju in jih peljala na pivo v Delirijum. Ker je bila v moje dnevnem planu še večerja pri Aude in Borisu, sem jih morala kar hitro zapustit. Aude, Francozinja iz Normandije, je pripravila njihovo tipično jed Raclette, ki je zelo preprosta in enostavno odlična. Delikatesne klobase preliješ s sirom, ki ga stopiš na plošči, namenjeni prav za to jed, njami. Noč sem nadaljevala z Marianthi in Frankom s plesanjem v klubu, ki je v bistvu stanovanjska hiša in zelo priljubljen kraj za zabave asistentov in stažistov iz Evropskih institucij – Parc Savoy.
V nedeljo je Rozala (hčerka Ljudmile Novak) skuhala odlično nedeljsko kosilo. Zadnji večer sva s Pamelo preživeli na Place Flagey, v enem izmed mnogih lokalov na kozarčku KRIEK-a (tipično bellgijsko pivo z okusom češenj) in pommes-frites-u.
Pa je prišel spet ponedeljek in moj odhod domov. Dan se je začel že ob 3h zjutraj in se končal naslednji dan ob isti uri. 12 ponedeljkovih ur sem preživela v Benetkah, kjer sem čakala na vlak za Ljubljano. Ker sem bila v Benetkah že 5 krat res ni ostalo več veliko za pogledat. Bili smo Me, myself and I ter se sprehajali po uličicah, pili latte machiato za 3.6e, jedli pice in 'spali' na klopcah :).
To je bilo še eno izmed mojih popotovanj, čeprav mislim, da je zdaj čas, da se malo ustavim in posvetim resnim stvarem :). So pa nova že v začetnih fazah planiranja…ker kot pravi Švedski pregovor : 'Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem.'
Do naslednjič, ko se vam ponovno javim se imejte maksimalno lepo in uživajte vsak dan, kot da je zadnji ;).
'Jesenske' počitnice na sončnem Rodosu
Ko je pri nas jesen že trkala na vrata, sva se mi dve z mamo odpravili na zaslužen in dolgo pričakovan oddoh. Privoščili sva si dopust na najbolj sončnem grškem otoku, Rodosu. 'Lenarili' sva sedem dni in hkrati odkrivali njegove zanimivosti. Nastanjeni sva bili v hotelu Manousous v samem srčku turističnega dela mesta Rodos, kjer naju je z ene strani obdajala zelo znana 'ulica Barov', z druge pa ulica 'hrane' in 'trgovinic'. Do obale sva imeli pa dobrih 3 minute hoje.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
sobota, 30. avgust 2008
Spet doma
Tako in je prišel čas mojega odhoda in ponovnega prihoda. Po skoraj eno letnem potepanju in odkrivanju novih krajev, kultur in običajev ter spoznavanjem novih prijateljev se vam ponovno javljam iz Slovenije.
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
nedelja, 17. avgust 2008
Dogodivscine se nadaljujejo
Po dolgem casu se vam ponovno javljam z obilico novic o mojem zivljenju v Bruslju. Se vedno mi ni dolgcas in se vedno se dogaja. Kot kaze se bo se nadaljevalo tudi po mojem odhodu.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
petek, 8. avgust 2008
Opravljanje prakse - priloznost je pred vami :)
Za vse, ki vas zanima opravljanje prakse v EUROPE UNLIMITED v Bruslju!
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
Naročite se na:
Objave (Atom)
