Ker pravijo, da priložnost zamujena ne vrne se nobena, sem tudi jaz izkoristila priložnost enotedenske vrnitve v Bruselj. Moja nizko cenovna prevoznika sta bila Klemen, prijatelj iz Bruslja in Ryan air, moja gostiteljica pa bivša sodelavka Rebecca.
Teden je minil kot bi mignil, občutki ob ponovnem srečanju z Brusljem in vsemi mojimi pa neopisno fantastičeni. Takšeni, da bi brez pomisleka ostala!
Prispela sem v ponedeljek 6.10 po 12 urah nočne vožnje, ki sem jo 90% prespala. Po nastanitvi pri Rebecci se je moj pohod po Bruslju začel. 7 dni je mogoče res veliko ampak za obiskat in srečat vse stare znance pa veliko premalo. Meni je uspelo pa četudi je dan za mene imel več kot 24 ur in je zajtrk bil kosilo in večerja zgodnji zajtrk.
Teden se je začel s srečanjem z Romeom in kosilom pice v zame najboljšem PIZZA HUT-u, nočni Bruselj, drugi dan croaissant in kava v Paninos-u. Da pa brez zapletov pri meni res ne gre, so za nameček 'pickpocket' faloti ukradli Romeovo denarnico iz moje torbice...vendar to me ni ustavilo...
V torek je sledilo srečanje s sodelavci iz Europe Unlimited in pogostitev s potico, Barcafejem in Gorenjko. Za kosilo DURUM (kebab meso ovito v palačinko) o katerem sem sanjala odkar sem šla iz Bruslja. Ne samo da stane samo 3.5e, zraven namreč dobiš še pommes-frites (krompirček). Sledil je shopping po Chausse d'Ixelles in Rue Neufe, ki je najbolj znana nakupovalna ulica, ter umirjen večer z Rebecco.
V sredo sem na račun Aleševega rojstnega dneva (asistent Ljudmile Novak in sodelavec iz Parlamenta) kosila s pisarno iz Parlamenta v Slovenski hiši. Zvečer me je francozinja Pamela (ki je med drugim živela v Mariboru leto in pol ter ga tako vzljubila, da bi šla takoj nazaj :)) povabila na čisto ta pravi kuskus. Zanimiv pripetljaj se mi je zgodil, ko sem jo čakala pred fitnesom, kjer sva se tudi spoznali. Zunaj stati me je videl moj 'trener' body combata (kamor sem hodila 2 meseca zastonj :)) in ves 'zgrožen' priletel me vprašat, kaj delam zunaj in zakaj me več ni na njegove ure. Ko mu uspem razložit, da več nisem v Bruslju in da sem samo na obisku mi reče, da si vseeno naj sposodim opremo in pridem naslednji dan .
V četrtek sem kosila v centru mesta pri Kitajcu, kjer stane kosilo samo 3.6e. Sledil je sprehod po enem izmed mnogih parkov – Tervuren, kjer pa sem bila zdaj prvič. Zvečer sem šla v kino gledat film Mama mia in bila ABBI 'thankful for the music' – hvaležna za glasbo in navdušena nad filmom. Sledil je 'soiree' s sošolkama Aio in Petro, ki v Belgiji uživata Erasmus življenje. Pile smo pivo v mojem najljubšem lokalu – Mappa Mundo, kjer so nam prijazni fantje – prvič odkar sem bla v Bruslju, plačali pijačo.
Petek se je začel bolj pozno in prav tako končal. Zvečer sva z Rebecco ob kozarčku Refoška, degustirali kuhane kostanje – fresh iz Slovenije. Po spraznjeni steklenici sva se podali v Down Town na degustacijo piva v pivnico Floris. Pridružila sta se nama še Romeo in Pamphil, ki sta navdušena nad Rebeccino ideo preizkušala pivo z okusom banane, kokosa, absint …
V soboto sem kofetkala s Tino, angležinjo in Rebecco, ter 'rahlo' nakupovala preden sem se srečala z Erasmovci iz Rotterdama še posebej pa z bivšima sošolkama iz srednje šole Tinko in Majo. Ponudila sem se jim za hitro vodičko po Bruslju in jih peljala na pivo v Delirijum. Ker je bila v moje dnevnem planu še večerja pri Aude in Borisu, sem jih morala kar hitro zapustit. Aude, Francozinja iz Normandije, je pripravila njihovo tipično jed Raclette, ki je zelo preprosta in enostavno odlična. Delikatesne klobase preliješ s sirom, ki ga stopiš na plošči, namenjeni prav za to jed, njami. Noč sem nadaljevala z Marianthi in Frankom s plesanjem v klubu, ki je v bistvu stanovanjska hiša in zelo priljubljen kraj za zabave asistentov in stažistov iz Evropskih institucij – Parc Savoy.
V nedeljo je Rozala (hčerka Ljudmile Novak) skuhala odlično nedeljsko kosilo. Zadnji večer sva s Pamelo preživeli na Place Flagey, v enem izmed mnogih lokalov na kozarčku KRIEK-a (tipično bellgijsko pivo z okusom češenj) in pommes-frites-u.
Pa je prišel spet ponedeljek in moj odhod domov. Dan se je začel že ob 3h zjutraj in se končal naslednji dan ob isti uri. 12 ponedeljkovih ur sem preživela v Benetkah, kjer sem čakala na vlak za Ljubljano. Ker sem bila v Benetkah že 5 krat res ni ostalo več veliko za pogledat. Bili smo Me, myself and I ter se sprehajali po uličicah, pili latte machiato za 3.6e, jedli pice in 'spali' na klopcah :).
To je bilo še eno izmed mojih popotovanj, čeprav mislim, da je zdaj čas, da se malo ustavim in posvetim resnim stvarem :). So pa nova že v začetnih fazah planiranja…ker kot pravi Švedski pregovor : 'Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem.'
Do naslednjič, ko se vam ponovno javim se imejte maksimalno lepo in uživajte vsak dan, kot da je zadnji ;).
torek, 21. oktober 2008
'Jesenske' počitnice na sončnem Rodosu
Ko je pri nas jesen že trkala na vrata, sva se mi dve z mamo odpravili na zaslužen in dolgo pričakovan oddoh. Privoščili sva si dopust na najbolj sončnem grškem otoku, Rodosu. 'Lenarili' sva sedem dni in hkrati odkrivali njegove zanimivosti. Nastanjeni sva bili v hotelu Manousous v samem srčku turističnega dela mesta Rodos, kjer naju je z ene strani obdajala zelo znana 'ulica Barov', z druge pa ulica 'hrane' in 'trgovinic'. Do obale sva imeli pa dobrih 3 minute hoje.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
Mesto Rodos se nahaja na severnem delu otoka in dobesedno štrli v morje. Tako ga obdajajo plaže s vzhodne kot tudi z zahodne strani, s tem da je ena stran bolj vetrovna kot druga. Rodos je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju in četrti največji Grški otok. Od Turške meje je oddaljen le 17 navtičnih milj.
Otok je večini znan po ogromnemu kipu Kolososa, ki je v antičnem času stal ob vhodu v pristanišče in bil kasneje v potresu porušen. Večini nam je ta mogočen bakren svetilnik bolj znan kot eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes na njegovem mestu, v pristanišču Mandraki, stojita košuta in jelen, kot ena izmed zaščitnih znakov otoka. Svetovnega slovesa je tudi stari del mesta Rodos, ki izvira iz časa srednjega veka, ko so na otoku živeli vitezi Templarji. Prav to mestece znotraj 4km obzidja, spada v zakladnico Unescove dediščine. Ogleda vredna je tudi Rodoška Akropola, ki ji dominira Tempelj posvečen bogu Apolonu. Ob samem vznožju pa se razprostira drugi največji olimpijski stadion v antičnih časih, kjer pa se nikoli v zgodovini niso odvijale olimpijske igre pa čeravno je sedemkratni zmagovalec le teh, Diagoras, prihajal iz Rodosa.
Kar se tiče samega mesteca poteši še tako zahtevnega turista. Čez dan kultura, zvečer zabava. Tako kot pač to Grki znajo. Ne manjka ne pijače in ne hrane. Vztrajni gostinci vabijo, vzklikajo, žvižgajo tako, da lačen ne moreš ostat.
Me dve z mamo sva, kot pravi turistki, in z namenom da spoznava okolje, kjer bivava, odšli na voden ogled po otoku, ki ga je organizirala agencija Sun holidays, vodila pa njihova simpatična vodička. Peljali so nas k lončarju, na pokušino sume –grško žganje, sulvakije – ražnjiče, vina itd. itd. Ogledali smo si mesto Lindos, mesto belih hišk z akropolo.
Ker pa najin popotniški duh še ni bil potešen, sva si sami organizirali izlet po notranjosti otoka s sposojenim avtomobilčkom – kot pravi grški turistki bi morali to počet s skuterjem, ampak… Zapeljali sva se do Doline metuljev, kjer pa razen v imenu, ni bilo kaj dosti metuljčkov. Baje je njihova sezona poletje. Ogledali sva si Sedem izvirov, ki pa so naju pustili razočarane. Vtis so nama popravile terme Kalithea, ki izvirajo iz antičnih časov. Danes so zelo lepo prenovljene in so tudi edina plaža na otoku, ki se plača. Na poti do doma sva se še ustavili v vasici Koskinu, kjer ima vsaka hišica drugačne barve vrata.
To je bil na kratko prestavljen najin oddih na Rodosu. Seveda pa sva zraven vseh ogledov in izletov, čez dan uživale na plaži, ob večerih pa na kozarčku Mythosa (grško pivo) ali vinčeka in sprehodih po mestecu.
sobota, 30. avgust 2008
Spet doma
Tako in je prišel čas mojega odhoda in ponovnega prihoda. Po skoraj eno letnem potepanju in odkrivanju novih krajev, kultur in običajev ter spoznavanjem novih prijateljev se vam ponovno javljam iz Slovenije.
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
Končal se je moj pet mesečni (prvotno planiran tri ) 'sejour', kot bi rekli frankofonci, v Belgiji natančneje v Bruslju. Po skoraj pol letnem nabiranju delovnih izkušenj se začenja ponovno moje staro študijsko obdobje.
Še preden pa padem 'back to reality' naj vam še razkrijem, kaj se je dogajalo v Bruslju v zadnjih dveh tednih...
Za podaljšan vikend je bil na obisku v Bruslju prijatelj RG iz Toulona. Z njim sem odkrivala Bruselj, tisto že videno in tisto, kar še je za videt ostalo. Med drugim je bil to tudi čas mojih poslovilnih zabav od sodelavcev in od prijateljev. Sodelavka Myrna, po rodu Mehičanka, je organizirala zabavo pri njej doma in v ta namen pripravila tipično mehiško jed 'guacamole', ki je neke vrste omaka iz avokada, paradižnika in pekoče paprike, servirana s koruznim čipsom. Naslednji dan smo se z mojo afriško-belgijsko 'družino' poslovili v kamerunski restavraciji. Ker je bil to tudi teden 'Brussels summer festival'-a smo šli na koncert (edinega meni znanega glasbenika) francoskega raperja Sinika. Sledila je 'degustacija' piva v Deliriumu (pivnici z 2004 vrstami piva) in zadnje žuranje do jutra. V nedeljo sem se, kot je to že običaj, preselila za 4 dni k sodelavki Rebecci. Teden je minil predvsem s poslavljanjem od prijateljev in znancev. Čeprav vse do zadnjega dneva nisem imela občutka, da dejansko res odhajam. Pa je le prišel dan in ura odhoda-petek 29.8.
Zdaj se trenutno nahajam v Ljubljani, kjer se 'poskušam' učit za izpite, ki me še čakajo.
Vtisi ob ponovni vrnitvi so mešani. Vesela sem, da sem in bom, videla vse 'moje' in da bom ponovno med znanimi obrazi in znanimi kraji. Žalostna pa sem, ker sem zapustila ljudi, ki so, čeprav v tako kratkem času, postali moji prijatelji in ki bodo vedno ostali del mene pa čeprav oddaljeni tisoče kilometrov.
V tem letu sem se naučila, da človek najde samega sebe le z drugim človekom in, da kljub nenehnemu prihajanju in odhajanju ostanejo tisti pravi prijatelji vedno del tebe. Tako prijatelji doma, ki so se kljub moji odsotnosti veselili mojega prihoda kot prijatelji po svetu, ki se veselijo ponovnega srečanja.
Življenje je polno presenečenj in avantur, zato se že neučakano veselim novih!
Na koncu vedno ostanejo spomini, 'qui font rever'...
'Il n'y a pas future sans histoire...'!
to be continued...
nedelja, 17. avgust 2008
Dogodivscine se nadaljujejo
Po dolgem casu se vam ponovno javljam z obilico novic o mojem zivljenju v Bruslju. Se vedno mi ni dolgcas in se vedno se dogaja. Kot kaze se bo se nadaljevalo tudi po mojem odhodu.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
Mislim, da se vam nisem pripovedovala o moji nesreci, kar se koncertov (predvsem 'svetovno' znanih glasbenikov) tice. V mesecu maju sem bila namenjena na koncert Mary J. Blige v Antwerpen, ki ga je gospa zvezda, tako kot tudi vso svojo turnejo po Evropi, odpovedala. Denar smo na sreco dobili povrnjen in tudi jeza se je ze pomirila. Nakar sledi naslednji koncert. Tokrat angleske girl skupine Sugababes na Marktrock festivalu v Leuvainu. S sodelavkami navdusene kupimo karte, naredimo vecerni plan in se odpravimo na koncert. Po pizzi italiani in kozarcku piva nas obvestijo, da so zvezde vecera odpovedale koncert, zaradi slabega pocutja ene izmed pevk!!! Potolazene s pivom in se boljso caipirino (brazilski koktailj) smo nadaljevale vecer z uzivanjem ob glasbi neznanih belgijskih skupin.
Naslednji dan sem se odpravila s sodelavko Marianthi in njenim prijateljem na Belgijsko obalo lovit soncne zarke. Po prihodu v mestece De Haan in dobri uri cakanja na sonce, smo se vdani v usodo muhastega vremena odpravili do naslednjega priljubljenega letovisca Belgijcev Knokke, kjer smo se sprehodili po promenadi in nakupovali po izlozbah.
Vec srece z vrememnom pa smo imeli ta podaljsan vikend. V petek je bil namrec, tako kot tudi pri vas, praznik, ki sem ga izkoristila za ogled kraljeve palace, ki odpre svoja vrata za publiko le v mesecu avgustu. Prav ta vikend se je zgodil tudi dogodek, ki se zgodi le na vsaki dve leti. Na glavnem trgu naredijo preprogo iz cvetja, ki je na ogled samo 3 dni.
Naslednji dan, smo z isto posadko (Romeom iz Benina in cimro Petro iz Slo :)) sli na Bruseljsko playo :) plazo ob kanalu. Ceprav sama zamisel in konceept nista slaba, nimas ravno obcutka, da si na morju. Vzdolz pescene 'plaze' so en zraven drugega majhni bari, kjer se lahko okrpecas z osvezilnimi latino koktajli, afrisko hrano ter francoskimi palacinkami. Cez dan potekajo razne aktivnosti, od aerobike, odbojke in nogometa na mivki do nocnih koncertov. Po dveh sadhnih pivih, smo si ogledali reggea koncert skupine The Caroloregians.
Drugace pa se ze pocasi, ampak res pocasi pripravaljam na prihod domov in na vse obveznosti, ki me cakajo po skoraj enoletnem dopustu.
Vreme v Belgique se vedno ostaja dezevno z obcasnimi soncnimi presenecenji.
To bi bilo za enkrat vse iz moje strani, iz vase pa ...
Posiljam vam lepe pozdrave in se malo pa se vidimo!!
m.
petek, 8. avgust 2008
Opravljanje prakse - priloznost je pred vami :)
Za vse, ki vas zanima opravljanje prakse v EUROPE UNLIMITED v Bruslju!
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
Our company www.e-unlimited.com has internship opportunities throughout the year. We typically have at least one intern at any given time.
Currently (August 2008) the company is looking for 1 intern to replace ours that is leaving soon within the next couple of weeks (jaz :)).
The work is pan-European event organising-related, supporting Account Management & Product Management duties, work varies depending on timeframe the intern is helping out.
It is a great opportunity to get "European" work experience, especially those interested in the topic of entrepreneurship, innovation sectors (tech, biotech, cleantech, medical tech) and venture capital.
Target period for current internship opportunity, starting this month for a period of between 3 months to 6 months.
Upcoming Europe Unlimited events 2008 and early 2009 will be held in Linz (Austria), Copenhagen (Denmark), Pamplona (Spain), Eindhoven (Netherlands), Prague (Czech Republic), Barcelona (Spain), Dusseldorf (Germany), Valencia (Spain), Brussels (Belgium). As such, there are also occasional onsite host & logistics support opportunities at events which get free access to the event in exchange for working.
To je na kratko, ce pa ste resni kandidatje pa kontaktirajte mene :).
"Ne morete doseči više, kot ciljate." Pa lep dan!
m.
ponedeljek, 28. julij 2008
Še samo en mesec
Danes odhajajo moji prijatelji 'vojaki' iz Beneina na počitnice domov in me je na hitro obšla misel, da se počasi bliža tudi moj odhod/prihod domov. Pa bo konec mojega skoraj eno letnega bivanja po Evropi... in bo konec še enega nepozabno 'norega' obdobja v mojem 'malem življenju' (kot bi rekli francozi)... ampak o vtisih šele čez mesec, zdaj je na vrsti uživanje!
V petek zvečer sem šla s sodelavko Rebecco, njenim cimrom (obadva Šveda) in njeno kolegico angležinjo na tropikal 'lent festival' v Leuven - Beleuvenissen. Tropical za to, ker je rdeča nit bila latino-afriška glasba, 'lent festival' pa za to ker je bilo šest odrov po celem mestu in šest različnih skupin in glasbenikov. Čeprav je tropical festiva trajal samo en večer, se je zgodil četrti petek zaporedoma. Za vse, ki vas zanima kaj več o glasbi so tukaj navedeni vsi izvajalci: Laurent Hounsavi, Sonbacan Savana Station, La Banda XXI, Tidal Waves in Paco Diatta en Afromandinka.
Vzdušje ob 'stelli artois' (pivu, ki btw izvira iz Louvina) in ritmih salse me držalo pokoncu dolgo v noč, ko sem večer nadaljevala s plesanjem salse po Bruslju :).
V soboto po dolgem (zasluženem) počitku sem bila na 'afriškem' pikniku ob Audinem roj.dnevu. V nedeljo pozno dopoldan sem se odpravila na tržnico, kjer sem odkar mi jo je predstavil Franc, redna gostja. Cene sadja in zelenjave ter še vse druge krame in oblek se ne morejo primerjat s tem, kar plačaš v trgovini. Ponavadi ne zapravim več kot 5e in kupim nektrine, ananas (dva za 1e), melone (2 za 1e), banane-plantane, paradižnik, lubenice itd. Hodim od 'štanta do štanta' in barantam z Arabci, ki me ogovarjajo po špansko ali pa govorijo, da sem lepa kot sonce v Afriki (hahahaha, to je bil kompliment meseca). Po nakupu na tržnici smo z mojimi Afrični iz Benina jedli pri konkurenci: kamerunski restavraciji, kjer je moja- zdaj že tradicionalna jed- 'majhne kosti z bananami' :).
Drugače pa sem v zadnjem mesecu odkrivala še ne odkrito, ki se nahaja v Bruslju. Če še niste vedeli obstaja zraven Manneken pisa in Janekenn pis še Zennekin pis- pes, ki lula. Čeprav se skriva na nič kaj turističnem mestu, smo ga z lakoto odkrili in prepoznali po dvignjeni taci in navideznem uriniranju na kol. Zraven tega se v samem centru mesta med visokimi steklenimi nebotičniki skriva n-stoti park botanique, kjer uspeva (kljub nič kaj tropskim temepraturam in vremenu) celo palma, bambus ter še nekaj eksotičnih rastlin.
Po dolgem deževnem in mrzlem obdobju se lahko končno tudi mi oblečemo v oletna oblačila in sandale. Zadnje dneve je že skoraj prevroče, čeprav poskrbijo za redno 0'tuširanje'.
Bodite lepo in imejte se radi!
poljublja vas vaša Manuela...
torek, 22. julij 2008
Saj ne, da nimam kaj za napisat, ampak enostavno ne pridem zraven... čeprav cel dan presedim za računalnikom!!
Torej naj vam povem kako zgleda moj delovnik. Začne se ob 9h in z eno urno pavzo traja vse do 18h. Dvakrat na tedn se odpravim na 'body combat', ki ga obiskujem zastojn, ker se pač tu ne moreš vpista na aerobiko za en mesec ampak samo za celo leto. Jaz pa imam namen prit kmalu domov, tako da sem se dogovorila (brez kakršnega koli 'doplačila' :)) s trenerjem, da hodim zastojn. :) Med drugim sem šla tudi na domači plesni večer, kjer smo plesali francoski buržuaski ples 'Rock'. Pa ne na Metallico ali pa Guns'n'roses ampak na čisto normalno plesno glasbo. Bilo je zelo zanimivo, ker namreč prej nisem vedla, da ta zvrsta plesa sploh obstaja. Podoben je 'folksrotu' in se pleše v paru.
Še vedno se nadaljuje moje navdušenje nad glasbo, ki ugotavljam, da je bilo dolgo časa zatrto nekje v meni. Bila sem na koncertu pevca, njegove skupine ter mičnih plesalk iz Zelenortskih otokov (zahodna Afriška obala), ki so nastopala v času otvoritve trga, kjer se nahaja moje novo delovno mesto - Place Flagey. Drugi je bil koncert belgijsko-afričanskega pevca Bai Kamara. Za vse, ki vam je vseč jazz, soul in blues hirto poglejte: www.baikamara.com in prisluhnite! Slike iz tega koncerta še pridejo in seveda, da sem se slikala tudi z njim :).
Med drugim sem imela tudi velko željo in predvsem volje se udeležit roler parade, ki se odvija vsak petek v Bruslju, ampak je bila že dvakrat odpovedana zaradi slabega vremena. Upam, da se bo vreme vsaj enkrat v tem mesecu obneslo in bom lahko 4 ure rolala po ulicah Bruslja v spremstvu dj-a. Vam sporočim!
V ponedeljek 21. 7 je bil Belgijski državni praznik, torej dela prost dan. V ta namen so pripravili povorko, kjer so marširali vsi uniformiranci, ki obstajajo (in res ČISTO vsi - še celo padalci) pred Belgijsko kraljevo družino in vso ostalo politično 'smetano'. Zvečer so pa razsvetlejvali mesto s 30min ognjemetom, ki se je blestel in pokal po ritmih klasične glasbe. Jaz, kot že skoraj Belgijka, sem si vse to seveda tudi ogledala.
Odkar so mi odšle vse party kompanjerke, čagam malo manj, čeprav čisto upokojila se še nisem :) Še vedno se najde čas za kako pivo ter plesanje po klubih.
Kar se pa poletja tiče tukaj v Belgiji pa mislim, da jo je na brzino obšlo in dalo prednost jeseni. Že dober mesec neprestano dežuje in temperatura se ne dvigne nad 20 stopinj. Tako da tisti, ki uživate na morju, se sončite še za mene in uživajte na toplem. Jaz sem namreč se še uspela celo prehladiti - julija!
Še dober mesec pa se že vidimo in upam, da vam počitnice ne minevajo tako hitro kot meni moje 'delavno' poletje!
Imejte se lepo...
m.
Torej naj vam povem kako zgleda moj delovnik. Začne se ob 9h in z eno urno pavzo traja vse do 18h. Dvakrat na tedn se odpravim na 'body combat', ki ga obiskujem zastojn, ker se pač tu ne moreš vpista na aerobiko za en mesec ampak samo za celo leto. Jaz pa imam namen prit kmalu domov, tako da sem se dogovorila (brez kakršnega koli 'doplačila' :)) s trenerjem, da hodim zastojn. :) Med drugim sem šla tudi na domači plesni večer, kjer smo plesali francoski buržuaski ples 'Rock'. Pa ne na Metallico ali pa Guns'n'roses ampak na čisto normalno plesno glasbo. Bilo je zelo zanimivo, ker namreč prej nisem vedla, da ta zvrsta plesa sploh obstaja. Podoben je 'folksrotu' in se pleše v paru.
Še vedno se nadaljuje moje navdušenje nad glasbo, ki ugotavljam, da je bilo dolgo časa zatrto nekje v meni. Bila sem na koncertu pevca, njegove skupine ter mičnih plesalk iz Zelenortskih otokov (zahodna Afriška obala), ki so nastopala v času otvoritve trga, kjer se nahaja moje novo delovno mesto - Place Flagey. Drugi je bil koncert belgijsko-afričanskega pevca Bai Kamara. Za vse, ki vam je vseč jazz, soul in blues hirto poglejte: www.baikamara.com in prisluhnite! Slike iz tega koncerta še pridejo in seveda, da sem se slikala tudi z njim :).
Med drugim sem imela tudi velko željo in predvsem volje se udeležit roler parade, ki se odvija vsak petek v Bruslju, ampak je bila že dvakrat odpovedana zaradi slabega vremena. Upam, da se bo vreme vsaj enkrat v tem mesecu obneslo in bom lahko 4 ure rolala po ulicah Bruslja v spremstvu dj-a. Vam sporočim!
V ponedeljek 21. 7 je bil Belgijski državni praznik, torej dela prost dan. V ta namen so pripravili povorko, kjer so marširali vsi uniformiranci, ki obstajajo (in res ČISTO vsi - še celo padalci) pred Belgijsko kraljevo družino in vso ostalo politično 'smetano'. Zvečer so pa razsvetlejvali mesto s 30min ognjemetom, ki se je blestel in pokal po ritmih klasične glasbe. Jaz, kot že skoraj Belgijka, sem si vse to seveda tudi ogledala.
Odkar so mi odšle vse party kompanjerke, čagam malo manj, čeprav čisto upokojila se še nisem :) Še vedno se najde čas za kako pivo ter plesanje po klubih.
Kar se pa poletja tiče tukaj v Belgiji pa mislim, da jo je na brzino obšlo in dalo prednost jeseni. Že dober mesec neprestano dežuje in temperatura se ne dvigne nad 20 stopinj. Tako da tisti, ki uživate na morju, se sončite še za mene in uživajte na toplem. Jaz sem namreč se še uspela celo prehladiti - julija!
Še dober mesec pa se že vidimo in upam, da vam počitnice ne minevajo tako hitro kot meni moje 'delavno' poletje!
Imejte se lepo...
m.
Naročite se na:
Objave (Atom)
