C O L O M B I A

En kolumbijsko-karibkski-vroč pozdrav vsem, ki spremljate moje dogodivščin po svetu.

Tokrat bo prizorišče dogajanja Kolumbija natančneje mesto Barranquilla, kjer bom 3 mesece odkrivala kolumbijsko kulturo in življenje. Razlog za kaj sem tu ni turistične narave temveč predvsem praktične. AIESEC, študentska organizacija je kriva, da sem se odločila podat v to 'nevarno' deželo, kjer se vsakdanjik Kolumbijcev vrti okoli pridelovanja in izvažanja droge!! In moj namen je da dokaže vsem, ki mislijo da je to edino kar se tu počne totalna bedarija in da iz lastnih izkušen govorim o lepotah Kolumbije in srčnosti ljudi. Moja primarna zadolžitev pa bo učenje otrok, ki so zaradi socialnih problemov prikrajšani v življenju. Učila jih bom osnovne predmete...kako pa bo to potekalo pa sledi v nadaljevanju, kajti šele jutri imamo prvi uradni sestanek in z delom naj bi pričela šele v ponedeljek.

Zdaj pa o prvih vtisih... prispela sem v četrtek po našem - Slovenskem času enkrat zgodaj zjutraj, po Kolumbijskem pa v sredo 30.9 ob 21h zvečer (časovna razlika je 7 ur, ko se pri vas večeri je tu šele zgodnje popoldne). Potovala sem več kot 30 ur, sama in bona. Kot so mi napovedale moje prijateljice sem res na avijonu sedela zraven simpatičnega Kolumbijca, ki mi je namenil par ur uvoda v kolumbijsko življenje, in 10 ur vožnje je minilo kot bi mignil (je pa res da sem večino poti prespala).

Začasno so me nastanili pri fantu, ki dela pri AIESECU in stanuje v stanovanju s svojo sestrično, kjer imata, kar je tipično za malo bolj premožne Kolumbijce, svojo 'hišno pomočnico'. Njeno funkcijo sem ugotovila šele danes, ko sem videla, da se zjutraj vstane in pripravi zajtrk, poskrbi da so želodčki siti in pospravi stanovanje. To je baje normalno za kolumbijske družine (ko opazujem vse to se mi zdi kot da bi dobila stransko vlogo v eni izmed telenovel).
Ta dva dni kar sem tu sem večino časa preživela na Univerzi, Uninorte, najstarejši univerzi v regiji. To je mini mesto, kjer se najde zraven fakultet vse kar študent potrebuje - restavracije, kafeterije, kozmetični salon, knjigarne, fastfoodi, knjižnica... Včeraj sem šla na tečaj kubanske salse, ki je kot še marsikatera druga dejavnost zastonj za študente.

Poskusila sem tudi že dobrote, ki jih ponuja kolumbijska gastronomija. Hrana je tipično karibska: banane imenovane platanos, ki se pripravijo na tisoč in en način in se jedo za zajtrk, kosilo, večerjo, kot sladica, kot priloga k mesu..., druga stvar, ki jo jaz enostavno obožujem je riž s kokosom, in seveda ne manjka tropskega sadja in iz njega narejenih naravnih sokov...enostavno ODLIČNO! Čeprav trenutno nimam ne okusa in ne vonja vem da bo moje bivanje tu pravi gurmanski užitek.

Življenje je dokaj poceni. Kosilo v študentski menzi stane 1.7e, vozovnica za bus 0.5e, sveže stisnjen sok 0.7e...

Klima pa naravnost odlična (čeprav se mora moje telo na to še privadit). Zelo je vlažno in brez potenja enostavno ne gre. Verjetno vsi takoj opazijo ravno po tem, da nisem od tu. Mislim, da če bo šlo tak naprej se bom posušila pri lastnem telesu :).

Kar se pa tiče infrastrukture in podobnega so vidne razlike med bogatimi in revnimi. Na severu mesta (kjer sem trenutno nastanjena) se gradi na veliko, kompleksi blokov rastejo kot gobe in shopping centri so veliki, kot mini mesto. Medtem ko na jugu ljudje bivajo v mini barakicah in živijo skromno življenje.

Trenutno se nahajam v pisarni AIESECA na univerzi, kjer je okoli mene 10 kolumbijcev, ki v smehu in veselju do življenja opravljajo svoje delo in radovedno poizvedujejo o Sloveniji in življenju pri nas. Zunaj dežuje (ja, dežuje ampak vroče je še vedno), kar je tipično za ta letni čas. Konec meseca bo konce deževnega obdobje in bo nastopilo sušno. Počasi se odpravljamo na kosilo...me prav zanima kaj bo tokrat dobrega?

To je nekaj malega o prvih vtisih dveh dneh v Barranquilli, četrtem največjem mestu, rojstnem kraju Shakire. ;)