Ceprav se moja erazmus izmenjava se ni koncala, lahko priznam da so bili ti trije mesci na Azurni obali nekaj lepsega kar se mi je zgodilo do zdaj. Med drugim so bili to naj produktivnjsi meseci mojega zivljenja…naucila sem se ogromno novih stvari: jezika, razlicnih kultur, spoznala ogromno razlicnih ljudi, sklenila mnoga prijateljstva, ter se napolnila s pozitivizmom in veseljem.
Zdaj, ko vam to pisem sediva na zelezniski postaji v Benetkah in cakava vlak za Ljubljano, ki pride sele cez dve uri…Pot domov je bolj ali manj naporna po neprespani noci in tednu zabav. Potujeva ze od 5h zjutraj in v Lj prispeva sele ob 2h. Ceprav se ze zelo veseliva, da vidiva vse vas doma, ki naju cakate, sva hkrati zalostni, ker veva da se pocasi poslavljava od najinega skupnega zivljenja in da zapuscava kraj in ljudi, ki so postali del naju.
Zadnji teden najinega bivanja v kampusu je bil predvsem zaznamovan z poslovilnimi zabavami. Za vedno je odsla najina prijateljica Spanka Paula, s katero smo se zabavale na polno. Postala je tretja Slovenka, Luc se je z njo pogovarjala kar v slovenscini :). Bile smo glavne pobudnice za zabave in zadnje, ki smo jih zapustile. Zato: 'Pauli te echamos de menos y sin ti la fiesta no sera lo mismo!'
V sredo sva pripravili drugo 'slovensko' zabavo in skuhali vino. Bilo bol malo erazmovcev, prisla pa je soseda Minh iz Vietnama, Amine iz Tunizije, kolumbijcki, Paula, RJ…caga je bila super, tako kot tudi vino :).
Vceraj je bila se zadnja poslovilna zabava pred pocitnicami…
Najini obcutki so zelo mesani…prevec sva vzljubili najino skupno zivljenje, najine prijatelje, campus, mestece predvsem pa klimo in soncek, ki ti daje energijo! Vracava se v mrzlo Slovenijo, kjer pa naju cakajo topli ljudje!
Upam, da se kaj vidimo in brez pomisleka me poklici, da gremo na kavo!
Bizous!
m.
sobota, 22. december 2007
petek, 14. december 2007
četrtek, 13. december 2007
Jejeje, docakala obiske
Prejsnji konec tedna je bil Slovenski vikend. Na obisku sva imele 5 Slovencev… prisli so Lucijini prijatelji in nama popestrili vikend.
V cetrtek sem peljala Tino in Petro na naso standardno salso, kjer sta ocarale Kolumbijce. V petek smo plesali v ritmih zouka, glasba ki se je 'rodila' predvsem v francoskih kolonijah z znacilnim afro-ritmom. Povabil nas je najin sosed Bredston, ki prihaja iz Madagaskarja.
V soboto smo se odpravili na izlet v Nico in filmsko mestece Cannes. Lucijin prijatelj Enej, Bosanec, ki prihaja iz Osla nas je popeljal po Azurni obali.
V Nici smo se sprehodili po Angleski promenadi, ki vodi vzdolz Angleskega zaliva. Zgradili so ga za premozne angleske prebivalce Nice, da so se lahko nemoteno sprehajali ob obali. Pot nas je vodila v stari del mesta, ki je poln ozkih ulicic, kavarnic in zivahnih trznic. Nova pridobitev Nice je moderen tramvaj, ki je zacel voziti pred mescem dni. Na poti domov smo se ustavili v Cannesu, kjer smo se poslikali pred Festivalno dvorano in plazo La Croisette, kjer je letos letoval tudi Mr. Bean.
Zvecer smo praznovli rojstni dan nasega Chrisa in kolumbijca Jonathana. Nedelja je bil zopet dan za izlet. Ker smo imeli avto smo se odpravili na dve uri oddaljen kanjon reke Verdon, ki je druga najgloblja soteska takoj za ameriskim Velikim kanjom. Nismo imeli ravno srece z vremenom in se bencina nam je skora zmanjkalo zato smo se hitro odpravili. Res je pa tudi da smo bili malo utrujeni od caganja skoraj vsak vecer.
V ponedeljek sem pa koncno docakala prihod mojega obiska. Prisla je Jasna, zato upam, da mi je oprosceno za zamudo na blogu. Ta teden se torej nadaljujejo potovanja po Azurni obali. V sredo smo se odpravile v Monaco. Druga najmanjsa drzavica na svetu, ki se razprostira na 2km2 nas je navdusila. Staro mestece, kjer stanuje knezja druzina z ozkimi ulicami in s hisami je pravo nasprotje novejsemu delu, kjer prevladujejo visoke stavbe in drage trgovine. Sprehodile smo se po progi Formule 1 in se slikale pred slavnim kazinojem. Postanek pred odhodom je bila spet Nica. Nica ponoci... posladkale smo se s palcinko, se sprehodile po trgovinicah in se pozno zvecer vrnile domov.
Danes smo sli Jasna, Filippo in jaz v Saint Tropez. Ce primerjam s svojim prvim obiskom, je bilo tokrat zelo malo ljudi oz skoraj nic, s tem da pa je bilo zelo lepo vreme.
Rahlo utrujene se pocasi odpravljamo na salso. Na zdravje s kozarckom sangrije!
Se kmalu vidimo…
A plus! Bizous od Jasne in mene
V cetrtek sem peljala Tino in Petro na naso standardno salso, kjer sta ocarale Kolumbijce. V petek smo plesali v ritmih zouka, glasba ki se je 'rodila' predvsem v francoskih kolonijah z znacilnim afro-ritmom. Povabil nas je najin sosed Bredston, ki prihaja iz Madagaskarja.
V soboto smo se odpravili na izlet v Nico in filmsko mestece Cannes. Lucijin prijatelj Enej, Bosanec, ki prihaja iz Osla nas je popeljal po Azurni obali.
V Nici smo se sprehodili po Angleski promenadi, ki vodi vzdolz Angleskega zaliva. Zgradili so ga za premozne angleske prebivalce Nice, da so se lahko nemoteno sprehajali ob obali. Pot nas je vodila v stari del mesta, ki je poln ozkih ulicic, kavarnic in zivahnih trznic. Nova pridobitev Nice je moderen tramvaj, ki je zacel voziti pred mescem dni. Na poti domov smo se ustavili v Cannesu, kjer smo se poslikali pred Festivalno dvorano in plazo La Croisette, kjer je letos letoval tudi Mr. Bean.
Zvecer smo praznovli rojstni dan nasega Chrisa in kolumbijca Jonathana. Nedelja je bil zopet dan za izlet. Ker smo imeli avto smo se odpravili na dve uri oddaljen kanjon reke Verdon, ki je druga najgloblja soteska takoj za ameriskim Velikim kanjom. Nismo imeli ravno srece z vremenom in se bencina nam je skora zmanjkalo zato smo se hitro odpravili. Res je pa tudi da smo bili malo utrujeni od caganja skoraj vsak vecer.
V ponedeljek sem pa koncno docakala prihod mojega obiska. Prisla je Jasna, zato upam, da mi je oprosceno za zamudo na blogu. Ta teden se torej nadaljujejo potovanja po Azurni obali. V sredo smo se odpravile v Monaco. Druga najmanjsa drzavica na svetu, ki se razprostira na 2km2 nas je navdusila. Staro mestece, kjer stanuje knezja druzina z ozkimi ulicami in s hisami je pravo nasprotje novejsemu delu, kjer prevladujejo visoke stavbe in drage trgovine. Sprehodile smo se po progi Formule 1 in se slikale pred slavnim kazinojem. Postanek pred odhodom je bila spet Nica. Nica ponoci... posladkale smo se s palcinko, se sprehodile po trgovinicah in se pozno zvecer vrnile domov.
Danes smo sli Jasna, Filippo in jaz v Saint Tropez. Ce primerjam s svojim prvim obiskom, je bilo tokrat zelo malo ljudi oz skoraj nic, s tem da pa je bilo zelo lepo vreme.
Rahlo utrujene se pocasi odpravljamo na salso. Na zdravje s kozarckom sangrije!
Se kmalu vidimo…
A plus! Bizous od Jasne in mene
torek, 4. december 2007
Pocasi prihajam domov...
Karto sva ze kupili! Z veliko truda prijaznega delavca, smo uspeli rezervirat vse vlake za v Slovenijo. Prestopit morava zal 4krat vendar bova doma v roku 13ih ur.
Prejsnji konec tedna smo 'ziveli' predvsem ponoci. V cetrtek standardna salsa v baru 113, v petek, po slabi uri hoje prispeli pred disko, ki je bil ze pred vhodom poplavljen z mularijo...vztrajali dobre pol ure, se predali in noc nadaljevali z igro biljarda. Sobota, veliki finale, diskoteka Fashion room, do jutranjih ur...dobra ura spanca in na praznik vina v Bandol :))
Bandol, majhno obmorsko letovisko mestece na Azurni obali, ki vsako leto prvo nedeljo v decembru prireja praznik vina. Vse kar moras placati je 4e za kozarec in potem se zacne 'pokusina'. Postavljeni so majhni sotorcki, kjer se ustavljas in pijes kolikor zmores...Bilo nas je 6 punc. Moja Luc je ostala doma, ker se je zbudila, ko smo se mi ze odpravljali :) Druzbo mi je delala spanka Paula, ki je postala najina druzica, odkar je zapustila svojo druzino pri kateri je pazila otroke in se preselila v nas dom. Obedvi neprespani in se 'vcerajsnji' sva se izognili sotorckom in sli na sprehod po plazi.
Kot kaze plan tega tedna se nam obeta podobna situacija...:) Ceprav v cetrtek pridejo Lucijini obiski, kar pomeni da bo se boljse. Pricakujeva Tino, Petro, Jaka in Eneja. Kaj pa je z mojimi obiski :(?
Drugace pa se ze vse mestece pripravlja na prazike, bozicni sejem se je ze zacel...edino kar manjka je sneg.
Kako se pa imate vi? Kaj kaj pocnete?
Aja pa se to, 23.1 greva k Barbi na Portugalskooooo!!!! jeeee!!
pridni bodite in pisite mi kaj
jaz vas ze pogresam in se mallloooo...
bizous
Prejsnji konec tedna smo 'ziveli' predvsem ponoci. V cetrtek standardna salsa v baru 113, v petek, po slabi uri hoje prispeli pred disko, ki je bil ze pred vhodom poplavljen z mularijo...vztrajali dobre pol ure, se predali in noc nadaljevali z igro biljarda. Sobota, veliki finale, diskoteka Fashion room, do jutranjih ur...dobra ura spanca in na praznik vina v Bandol :))
Bandol, majhno obmorsko letovisko mestece na Azurni obali, ki vsako leto prvo nedeljo v decembru prireja praznik vina. Vse kar moras placati je 4e za kozarec in potem se zacne 'pokusina'. Postavljeni so majhni sotorcki, kjer se ustavljas in pijes kolikor zmores...Bilo nas je 6 punc. Moja Luc je ostala doma, ker se je zbudila, ko smo se mi ze odpravljali :) Druzbo mi je delala spanka Paula, ki je postala najina druzica, odkar je zapustila svojo druzino pri kateri je pazila otroke in se preselila v nas dom. Obedvi neprespani in se 'vcerajsnji' sva se izognili sotorckom in sli na sprehod po plazi.
Kot kaze plan tega tedna se nam obeta podobna situacija...:) Ceprav v cetrtek pridejo Lucijini obiski, kar pomeni da bo se boljse. Pricakujeva Tino, Petro, Jaka in Eneja. Kaj pa je z mojimi obiski :(?
Drugace pa se ze vse mestece pripravlja na prazike, bozicni sejem se je ze zacel...edino kar manjka je sneg.
Kako se pa imate vi? Kaj kaj pocnete?
Aja pa se to, 23.1 greva k Barbi na Portugalskooooo!!!! jeeee!!
pridni bodite in pisite mi kaj
jaz vas ze pogresam in se mallloooo...
bizous
torek, 27. november 2007
Potepanja po Provansi
Arles 23.11
Ce se le da z Lucijo lepe dneve vikendov izkoristiva za potovanja. Navduseni kot sva, nama uspe navdusit se ostale Erazmovce. Tokrat sva prvic potovali se s sestimi: Tino (Anglija-Spanija), Paulo (Spanija), Paolo, Michelo, Filippom in Fabijom (Itlija). Imeli smo se super ter videli veliko, ceprav je pihal mrzel mistral zelo znacilen za Arles
Mestece ob Roni, bogato z arhitekturnimi ostanki iz rimsko-anticnih casov, je skozi stoletja navdusevalo poete in umetnike, med drugimi tudi Vincenta Van Gogha. V casa njegovega bivanja v Arlesu so nastala stevilna znana dela, kot npr. Cafe-terrasse, Place du Forum Arles. Znano je tudi to, da si je prav tu odrezal levo uho in bil zdravljen v bolnisnici (danes imenovana Espace Van-Gogh), kjer je danes arhiv mesta, sola za literarne prevajalce ter mnoge knjigarne. Ogledali smo si tudi Amfiteater, zgrajen leta 80 pred J.C., namenjen gladiatorskim igram, ki je lahko sprejel ok. 20000 gledalcev. Z vrha se razprostira precudovit pogled na mestece in reko. Pot nas je vodila do Les Alyscamps d'Arles, anticnega pokopalisca, do anticnega gledalisca, ki ga se prenavljajo, ter do Konstantinovih term, kjer pa je bolj malo kaj ohranjenega. Naso ekskurzijo smo zakljucili z vroco cokolado in palacinkami.
V nedeljo pa sva sli, na povabilo Slovenke Olge, ki zivi in studira v Toulonu in njenega fanta na izlet po zahodni obali Azurne obale. Prva tocka je bila majhna turisticna vasica Castellet, ki s svojimi trgovinicami in slikovito arhitekturo privablja ljudi. Njena lega na majhnem hribcku je ponudila cudovit pogled na jesensko obarvano pokrajino in na vinograde. Baje prav tukaj pridelujejo najboljse Provansalsko vino. Naslednja postojanka so bile Calanques, najvisje morske pecine v Evropi. Bozansko! Pravi raj za fotografe in za naju z Luc, da sva se lahko malo nastavljali. Kasneje sva zvedeli, da prav tukaj snemajo raznorazne reklame, predvsem za avtomobile. Iz vrha smo pozdravili mestece Cassis, kamor cez vikend zahajajo Marseljcani. Nekaj podobnega kot Portoroz za Ljubljancane, z razliko da imas v tem mestecu celo kaj za videt.
Domov sva prispeli v vecernih urah zadovoljni kot se nikoli. Se enkrat se morava zahvalit Olgi in njenemu fantu, da sta naju tako zelo lepo 'gostila' in nama razkazala okolico. Bilo je super.
In se novosti iz sveta faks: v petek smo imeli pri predmetu Knjizevnost 16. stol. kratek pregled znanja. Ceprav se nisva nic kaj ucili sva vseeno sli poskusit najino sreco. Lucija se je trudila in pisala, jaz sem se trudila prepisovat od nje, nakar je do naju prisel profesor in nama dal evro za kavo ter rekel da nama ni potrebno pisat tega testa. Ko bi bilo pri nas tako!! Hvala profesorju ker kava je bila res dobra.
Bizous
m.
Ce se le da z Lucijo lepe dneve vikendov izkoristiva za potovanja. Navduseni kot sva, nama uspe navdusit se ostale Erazmovce. Tokrat sva prvic potovali se s sestimi: Tino (Anglija-Spanija), Paulo (Spanija), Paolo, Michelo, Filippom in Fabijom (Itlija). Imeli smo se super ter videli veliko, ceprav je pihal mrzel mistral zelo znacilen za Arles
Mestece ob Roni, bogato z arhitekturnimi ostanki iz rimsko-anticnih casov, je skozi stoletja navdusevalo poete in umetnike, med drugimi tudi Vincenta Van Gogha. V casa njegovega bivanja v Arlesu so nastala stevilna znana dela, kot npr. Cafe-terrasse, Place du Forum Arles. Znano je tudi to, da si je prav tu odrezal levo uho in bil zdravljen v bolnisnici (danes imenovana Espace Van-Gogh), kjer je danes arhiv mesta, sola za literarne prevajalce ter mnoge knjigarne. Ogledali smo si tudi Amfiteater, zgrajen leta 80 pred J.C., namenjen gladiatorskim igram, ki je lahko sprejel ok. 20000 gledalcev. Z vrha se razprostira precudovit pogled na mestece in reko. Pot nas je vodila do Les Alyscamps d'Arles, anticnega pokopalisca, do anticnega gledalisca, ki ga se prenavljajo, ter do Konstantinovih term, kjer pa je bolj malo kaj ohranjenega. Naso ekskurzijo smo zakljucili z vroco cokolado in palacinkami.
V nedeljo pa sva sli, na povabilo Slovenke Olge, ki zivi in studira v Toulonu in njenega fanta na izlet po zahodni obali Azurne obale. Prva tocka je bila majhna turisticna vasica Castellet, ki s svojimi trgovinicami in slikovito arhitekturo privablja ljudi. Njena lega na majhnem hribcku je ponudila cudovit pogled na jesensko obarvano pokrajino in na vinograde. Baje prav tukaj pridelujejo najboljse Provansalsko vino. Naslednja postojanka so bile Calanques, najvisje morske pecine v Evropi. Bozansko! Pravi raj za fotografe in za naju z Luc, da sva se lahko malo nastavljali. Kasneje sva zvedeli, da prav tukaj snemajo raznorazne reklame, predvsem za avtomobile. Iz vrha smo pozdravili mestece Cassis, kamor cez vikend zahajajo Marseljcani. Nekaj podobnega kot Portoroz za Ljubljancane, z razliko da imas v tem mestecu celo kaj za videt.
Domov sva prispeli v vecernih urah zadovoljni kot se nikoli. Se enkrat se morava zahvalit Olgi in njenemu fantu, da sta naju tako zelo lepo 'gostila' in nama razkazala okolico. Bilo je super.
In se novosti iz sveta faks: v petek smo imeli pri predmetu Knjizevnost 16. stol. kratek pregled znanja. Ceprav se nisva nic kaj ucili sva vseeno sli poskusit najino sreco. Lucija se je trudila in pisala, jaz sem se trudila prepisovat od nje, nakar je do naju prisel profesor in nama dal evro za kavo ter rekel da nama ni potrebno pisat tega testa. Ko bi bilo pri nas tako!! Hvala profesorju ker kava je bila res dobra.
Bizous
m.
četrtek, 22. november 2007
Live from France...
Ce spremljate kaj dogajanja po Evropi, ste verjetno zasledili, da se v tem casu po Franciji dogajajo raznorazne manifestacije. Od stavke javnega prometa, delavcev…in seveda studentov. Znano je, da je so francozi ze skozi zgodovino vsako nestrinjanje z zakoni, vlado itd. izrazali z demonstracijami. Samo na tak nacin so dosegli, da so se stvari spremenile. Baje so nezmozni se dogovorit s pogajanji zato raje 'grozijo' s stavkami. Zaceli so delavci javnega prometa. Ze dobra dva tedna pa se tudi studentje borijo za boljse pogoje. 'Zal' pri nas v Toulonu niso nic kaj uporniski, razen v sredo sta v znak strajka bili zaprti knjiznica in rastavracija :) medtem ko so predavanja potekala normalno :). Toliko o aktualnih dogodkih.
Drugace pa sva z Luc v torek zvecer priredili 'mini' slovensko festico. Skuhali sva vino in povabili 20 najinih prijateljev. Podrli smo rekordno stevilo oseb v sobi 2m krat 3m. Vsi smo bili 'naklaceni' v moji sobi in morem priznat da je bilo kar lustno. Tam kjer si bil si moral stat ali sedet nepremico. Zvedeli sva da imajo podobno pijaco tudi v Spanij, ceprav tam zgejo vino z ognjem in dodajo vec sladkorja. Najino vino je bilo odlicno. Poslusali smo pa seveda tudi slovensko glasbo.
Novo je tudi to, da se nama je uspelo po mesecu dni vpisat na telovadbo. Opravit sva morali namrec zdavniski pregled. Tako da zdaj hodiva dvakrat na teden na FAC (nas tnz-trebuh, noge, zadnjica :)).
A bientot et bizous a tous!
m.
Drugace pa sva z Luc v torek zvecer priredili 'mini' slovensko festico. Skuhali sva vino in povabili 20 najinih prijateljev. Podrli smo rekordno stevilo oseb v sobi 2m krat 3m. Vsi smo bili 'naklaceni' v moji sobi in morem priznat da je bilo kar lustno. Tam kjer si bil si moral stat ali sedet nepremico. Zvedeli sva da imajo podobno pijaco tudi v Spanij, ceprav tam zgejo vino z ognjem in dodajo vec sladkorja. Najino vino je bilo odlicno. Poslusali smo pa seveda tudi slovensko glasbo.
Novo je tudi to, da se nama je uspelo po mesecu dni vpisat na telovadbo. Opravit sva morali namrec zdavniski pregled. Tako da zdaj hodiva dvakrat na teden na FAC (nas tnz-trebuh, noge, zadnjica :)).
A bientot et bizous a tous!
m.
nedelja, 18. november 2007
Marseille 17.11
Po nenacrtovani spremembi vikend plana sva se z Luc v soboto odpravile na izlet v Marseille. Slabo uro voznje z vlakom iz Toulona, sva v zgodnjih popoldanskih urah prispeli v drugo najvecje Francosko mesto in 'baje' tudi najnevarnejse. Veliko francozov naju je svarilo, da naj ne hodiva sami, da je nevarno, dosti mafije itd. Vendar me2 pogumni kot sva in ze navajeni na vse hudo, sva sli vseeno. Priznam, da ni ravno Ljubljana kar se tice varnosti, namrec policaji se sprehajajo v spremstvu vojakov, oborozenih z velikimi pistolami. Do 'Vieux port' – starega pristanisca, centra mesta, sva se peljali z metrojem. Imajo samo dve metro liniji, kar je malo za skoraj dva milijonsko mesto. Sprehod po mestu naju je pripeljal do katedrale Major zgrajene v bizantinsko-rimskem slogu. Pot sva nadaljevali vzdolz pristanisca, v katerem je 'parkiranih' 3000 ladij. Izkoristile sva cudovito vreme in nebo brez oblacka za 'photoshooting' in res, uspelo nama je napraviti cudovite slike, kot za na razglednice. Od dalec, na ok. 160m nadmorske visine sva videli mogocno baziliko Notre-Dame de La garde, ki naju je prisilila, da sva kot dve 'debeli nemski turistki' odpravili do nje s turisticnim vlakcom. Drugi razlog za vlakec je bil cas, ki naju je ze malo preganjal in kratkost dneva. Kljub hrabrosti se nisva hoteli v temi potikati po mestu. Na koncu sva ugotovili, da se nama je to zelo splacalo, kajti iz samega vrha je cudovit panoramski pogled na celo mesto in prav tako bazilika, zgrajena v rimsko-bizantinskem stilu, te ne pusti ravnodusnega. Na samem vrhu stolpa bazilike se dviga 20m v visino zlata Devica z Jezusom, ki blagoslavlja mesto. Res cudovit izlet in cudovito mesto! Pot domov je tako kot ponavadi trajala dlje casa kot pa sam izlet. Poleg tega, da imajo franoske zeleznice trenutno 'strajk' , zadnji bus iz Toulona do campusa pelje ob 21.40.
V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…
Bizous et a bien tot!
m.
V petek smo bili na malo nenavadnem rock koncertu. Nenavaden je bil zato, ker je bil v predavalnici-amfiteater in smo bili tako prisiljeni sedet. Bila je zelo dobra glasba, francosko provansalski rock vendar me je dejstvo, da morem sedet na koncertu malo sokiralo. Noc smo nadaljevali v disku in plesali celo noc. Bilo je super, razen tega, da zaradi nepredvidenega ponocevanja preostala posatka erazmovcev ni bila za to da prezivimo vikend v Montpellieju…
Bizous et a bien tot!
m.
Naročite se na:
Objave (Atom)
